{"id":21,"date":"2013-06-03T16:56:29","date_gmt":"2013-06-03T16:56:29","guid":{"rendered":"http:\/\/cofestival.si\/cofestival-2\/?page_id=21"},"modified":"2017-09-13T09:57:14","modified_gmt":"2017-09-13T09:57:14","slug":"o-festivalu","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/www.cofestival.si\/2017\/o-festivalu\/","title":{"rendered":"O CoFestivalu"},"content":{"rendered":"CoFestival 2017 \u00a0\u2013 m<\/em><\/strong>ednarodni festival sodobnega plesa<\/em><\/strong><\/p>\n

Ljubljana, 16. 9.\u201324. 9. 2017<\/strong><\/em><\/p>\n

CoFestival \u017ee vse od leta 2012 nastaja v procesu kolektivnega kuriranja, ki ga njegova ekipa ustvarja debatno, s posluhom za razlike, a s prizadevanji za razvijanje kvalitetne argumentacije. Ta relacijski proces je hkrati proces u\u010denja, razumevanja, poslu\u0161anja ter ostrenja misli in pogledov. Pri tem sku\u0161amo biti dobro informirani v teoriji, zgodovini in esejistiki s plesnega podro\u010dja ter ob\u010dutljivi za tisto, kar pripada redu navzo\u010dnosti in prisotnosti teles in njihovih fenomenov. \u0160e vedno menimo, da so odnosi, ki jih pri tem gojimo med sabo, s skupnostjo, umetni\u0161kimi deli in umetniki, upor proti tistemu \u00bb\u017eivljenju\u00ab, v katerem se sistemska protislovja re\u0161ujejo na individualni ravni.<\/p>\n

Da bi razlike spregovorile, smo se letos odlo\u010dili program razdeliti v ve\u010d sklopov. To se nam zdi ustvarjalno in konstruktivno, ker si z izpostavljanjem\u00a0koreografskih, politi\u010dnih in socialnih problemov \u017eelimo intenzivneje nasloviti gledalsko opravilo in spodbuditi mi\u0161ljenje tega procesa. V katalogu sklope in posamezne predstave pospremimo z besedili, ki ponujajo enega od mo\u017enih vstopov vanje, seveda pa se samo od sebe ponuja \u0161e veliko interpretacijskih in izkustvenih povezav med predstavami razli\u010dnih tematskih sklopov.<\/p>\n

Nezmo\u017enost odnosa, empatije in dotika, o katerih govori Franco Berardi Bifo v nekrologu Marku Fisherju, nezmo\u017enost ob\u010dutenja in razumevanja lastne telesne te\u017ee, na\u010dinov, kako se telo lahko giblje z njo, bremena, ki ga delimo zaradi nezmo\u017enost dojetja, da se penetracije zlove\u0161\u010dega sveta ne bomo re\u0161ili z zapiranjem v oklepe in name\u0161\u010danjem antivirusnih programov v na\u0161a telesa \u2013 vse to v sodobnem plesu spodjeda sporazumevanje. Verjamemo, da je prihodnost sodobnega plesa v skupinskem telesu: kar mora sodobni ples rehabilitirati, je mo\u017enost telesnega odnosa in njegove prezence, ne reprezentacije. Resenzibilizacijo razumemo kot generiranje telesnih (materialno-gibalnih) \u0161ifer, odnosa teles, ki se izmikajo temu, da bi jih do konca nevtraliziral jezikovni kod. Ne \u017eelimo, da je vse dostopno takoj, podrejeno takoj\u0161nji zadovoljitvi potro\u0161ni\u0161kih \u017eelja. \u017delimo \u010das in odnose, ki terjajo trajanje in postopnost. Upamo, da si boste z nami vzeli \u010das zanje.<\/p>\n

Ekipa CoFestivala<\/p>\n

KURATORSKI SKLOPI<\/b><\/p>\n

Corpus in njegova negotova telesa<\/strong><\/p>\n

\u017digan Krajn\u010dan, Ga\u0161per Kun\u0161ek, Jan Krmelj: Chorus (Chorus, 2017)<\/a>
\nDoris Uhlich: Bum teles (Boom Bodies, 2016)<\/a>
\nChristos Papadopoulos: Elvedon (Elvedon, 2016)<\/a>
\nMagdalena Chowaniec: Zato\u010di\u0161\u010de (Sanctuary, 2014)<\/a><\/p>\n

Predstave, ki jih zadnja leta vabimo na CoFestival in v katerih nastopa ve\u010dje \u0161tevilo ljudi, so povezane z mi\u0161ljenjem bodisi posameznega telesa bodisi skupine teles kot ne\u010desa, kar si utegne v razli\u010dnih okoli\u0161\u010dinah nadeti zelo razli\u010dne pripovedi: telo kot mno\u017eina mogo\u010dih uobli\u010denj, hkrati pa nikoli eno in samo. Negotova telesa niso samo telesa v zagatah, ampak telesa kot neiz\u010drpen vir mo\u017enih utele\u0161enj in med-telesij. Sodobni ples v zadnjih letih ka\u017ee pove\u010dano zanimanje za prostor prihodov v prisotnosti, za prostor, kjer se telesa pojavljajo s svojimi ne-gotovimi, postopnimi, nastajajo\u010dimi in nedokon\u010dnimi podobami. Telesa niso proizvodi imen in identitet (jezika), ampak ravno obratno. Uobli\u010dijo se zaradi svojih najrazli\u010dnej\u0161ih poti v prisotnost, hkrati pa so vir vsega tistega, kar niso. V tem se skriva tudi njihova temeljna politi\u010d- nost. \u00bbMed-telesje ni\u010desar ne pridr\u017ei zase, ni\u010desar razen ekstenzije, ki je sama res, arealna realnost, skozi katero se telesa izpostavijo med seboj. Med-telesje je njihov imeti-mesto [l\u2019avoir-lieu] podob. Podobe niso dozdevki, \u0161e manj fantomi ali fantazme, temve\u010d na\u010din, kako se telesa dajejo med seboj, postavitev v svet, postavitev na rob, postavitev v glorijo meje in sijaja. Telo je podoba, ki se ponuja drugemu telesu, neki celoten korpus podob, ki se razteza od telesa do telesa, barve, lokalne sence, fragmenti, zrnca, areole, polmese\u010dni made\u017ei, nohti, dlake, kite, zobje, rebra, medenica, \u017eelodci, sluhovodi, sline, solze, pene, \u0161pranje, klade, jeziki, znoj, teko\u010dine, vene, bole\u010dine in u\u017eitki, in jaz, in ti,\u00ab zapi\u0161e Nancy v zadnjih odstavkih svojega dela Corpus, v katerem med drugim pravi, da telo ni nikogar\u0161nja podoba, ampak je pot v prisotnost. Je kakor podoba, ki se prika\u017ee na filmu ali televizijskem ekranu, podoba, ki ne prihaja izza ekrana, ampak na njem preprosto vznikne \u2013 razprostrta bit obstaja kakor njegov podalj\u0161ek. \u017digana Krajn\u010dana, Ga\u0161perja Kun\u0161ka in Jana Krmelja v predstavi Chorus zanimajo prav telesa kot neiz\u010drpen vir mo\u017enih utele\u0161enih podob, telesa v svojih ne gotovostih, v prostorih, preden se spremenijo v razvidne in dolo\u010dene podobe, ki si nadenejo imena ali jim imena pripi\u0161emo drugi. Zanimajo jih telesa, preden vstopijo v imenik spektakla (sveta). Poljsko koreografinjo Magdaleno Chowaniec v predstavi Zato\u010di\u0161\u010de zanima ravno nasprotno: osrednji problem njene predstave je poblagovljenje, inflacija in institucionalizacija telesnih podob, ki jim prihod v prisotnost zagotavlja ekonomska in religiozna transakcija. Pri predstavi Doris Uhlich \u017ee sam izbor plesalske zasedbe daje mo\u017enost, da v mno\u017eici teles uzremo nikogar\u0161njo podobo. Namesto razvidne koreografske konfiguracije ustvarjalka postavi vrsto vpra\u0161anj, ki v odnosih med telesi povzro\u010dijo negotovost in s katerimi telesa drsijo v prostor pred svojimi gotovimi, a nikoli dokon\u010danimi podobami. Nasprotno Christos Papadopoulos s podobnimi koreografskimi postopki vzpostavi pogoje, da odnos do koreomorfnih mno\u017einskih konfiguracij dopi\u0161e gledalec sam. Meditativni, pulzirajo\u010di gibalni ritmi, merjeni z ritmom sr\u010dnega utripa, bri\u0161ejo konture posameznih teles in razpirajo med njimi prostore, ki jim gledal\u010dev pogled pripisuje najrazli\u010dnej\u0161e pomene, nemara svoje lastne zgodbe, in se tako naseli vanje.<\/p>\n

Ples na razli\u010dnih straneh \u010dasa<\/strong><\/p>\n

Martin Nachbar: Ponavljavec \u2013 Plesna predstava z o\u010detom (Repeater \u2013 a Dance Performance with Father, 2007)<\/a>
\nLarr\u00e8rovi\u0107 & Jevtovi\u0107: Epizoda 6: Koreografija, BABY! Slava materinstvu (Episode 6: Choreography, BABY: Hail Mammary, 2017)<\/a>
\nKonferenca Ples na razli\u010dnih straneh \u010dasa\/Conference Dance on the Various Sides of Time<\/a>
\nZavod Maska in NDA Slovenija: Predstavitev posebne izdaje \u010dasopisa MASKA o arhiviranju koreografskih praks na Balkanu<\/a><\/p>\n

V sodobnem plesu je v zadnjih desetletjih postalo aktualno vpra\u0161anje starostnega izklju\u010devanja. \u010cetudi so se v zgodovini sodobnega plesa v plesno polje predvsem z ljubiteljskimi dejavnostmi vklju\u010devale skoraj vse starostne skupine, je dober primer obravnave tovrstnega izklju\u010devanja plesni portret francoske balerine V\u00e9ronique Doisneau v koreografiji J\u00e9r\u00f4ma Bela (2004), portret, v katerem plesalka dva dni pred upokojitvijo pripoveduje svojo delovno biografijo, ki se v baletni hierarhiji ni uspela idealno realizirati. \u00bbNikoli mi ni uspelo postati zvezda,\u00ab pravi plesalka, na\u0161teje vse po\u0161kodbe in demonstrira najljub\u0161e plesne sole, ki jih je odplesala zgolj kot solistka zbora. Podobna vpra\u0161anja so v doma\u010dem plesnem kontekstu v zadnjem \u010dasu razprli Maja Delak v predstavi Kaj \u010de (2013) ter Iztok Kova\u010d in Janez Jan\u0161a v duetu Sokol! (2013). Sodobni ples zaradi fleksibilnej\u0161ega repertoarja in manj invazivnih gibalnih tehnik morda ni tako zavezan starostnim postulatom kot balet, a tudi ti so v veliki meri \u0161e vedno izklju\u010dujo\u010di. V sklopu Ples na razli\u010d- nih straneh \u010dasa \u017eelimo odpreti vpra\u0161anja in mo\u017enosti, ki jih prina\u0161a vklju\u010devanje starej\u0161ih teles v ples. \u017de nekaj let v program CoFestivala vabimo tudi koreografska dela preteklih zgodovinskih obdobij ter tako sodobnost soo\u010damo z njenimi odlo\u010dilnimi preteklimi umetni\u0161kimi konteksti. Vpra\u0161anja starosti teles v sodobnem plesu ne \u017eelimo odpirati zgolj v smislu gerontolo\u0161kih problemov, ampak v smislu razli\u010dnih vpisov v telo in dedi\u0161\u010din (kulturnih, umetni\u0161kih, ekonomskih, dru\u017ebenih, politi\u010dnih, dru\u017einskih, genetskih itn.), ki soustvarjajo na\u0161e sedanjosti in so\u010dasnosti. V predstavi Ponavljavec \u2013 Plesna predstava z o\u010detom nem\u0161ki koreograf Martin Nachbar socializacijski obrazec uporabi kot koreografsko orodje: \u00bbKot je neko\u010d o\u010de meni postavljal meje, jih v predstavi Ponavljavec jaz njemu.\u00ab Nachbar k sodelovanju povabi svojega o\u010deta, da bi presegel \u010dasovne omejitve sodobne delovne ekonomije in ponovil pogoje za skupno pre\u017eivljanje \u010dasa. V umetnosti se kot igra ponovi nekaj, kar je bilo neko\u010d stvar socialne obveze. Socialna obveza pa je neposredno operativna v predstavi Koreografija, BABY! Slava materinstvu (2017) Jane Jevtovi\u0107 in C\u00e9line Larr\u00e8rovi\u0107, ki se spra\u0161ujeta o podobnostih in razlikah med rojstvom predstave in otroka. Na konferenci Ples na razli\u010dnih straneh \u010dasa bomo posku\u0161ali z gosti razpreti razli\u010dna vpra\u0161anja, ki jih postavljajo pred nas konkretne predstave v programu, kakor \u0161e vrsto drugih, s katerimi se NDA SLOVENIJA ukvarjamo kot \u010dlani evropskega projekta DANCE ON PASS ON DREAM ON.<\/p>\n

Paralakse teles<\/strong><\/p>\n

Barbara Matijevi\u0107 & Giuseppe Chico: Zlivanje (Forecasting, 2012)<\/a>
\nJefta van Dinther: Drobir (Grind, 2011)<\/a>
\nSamuel Lefeuvre: mono(p)LES (monoLOG, 2012)<\/a>
\nRodrigo Sobarzo de Larraechea: A P N E A (A P N E A, 2013)<\/a><\/p>\n

Sklop Paralakse teles je sestavljen iz \u0161tirih koreografij. Te si za predmet obravnave jemljejo telesne procese in pojave, ki so posamezniku obi\u010dajno neprepoznavni, zakriti, \u010detudi so prisotni. Eden od tak\u0161nih pojavov je npr. apnea, za\u010dasna prekinitev dihanja, zadr\u017eani ali izostali dih. Med apneo dejavnost mi\u0161ic zastane, plju\u010dni volumen se ne spreminja, med plju\u010di in okolico pa se prekine izmenjava plinov. Kadar jo telo do\u017eivi med spanjem, je ni sposobno zaznati. Paralakti\u010dnost pri\u010dujo\u010dega sklopa je ravno v tem, da se pred gledalcem v koreografiji skupaj s telesi pojavijo prav ti obi\u010dajno neregistrirani vidiki telesnih prisotnosti, anomalij, odmikov, senc. Na vidno mesto se postavi tisto, kar je obi\u010dajno o\u010dem zakrito. Lahko bi rekli, da se razkrivanje telesnih nevidnosti v teh predstavah pojavi kot postopek. \u010ce je v fiziki posledica paralakse premestitev, ki nastane pri pogledu na objekt, kadar zapremo eno oko, jo v tem festivalskem sklopu razumemo kot na\u010dine, kako lahko koreografski objekti in razli\u010dni vidiki telesnosti v njih postanejo gledalcu razvidni in zaradi tega njegov pogled \u2212 premestijo. V predstavi Zlivanje hrva\u0161ke koreografinje in plesalke Barbare Matijevi\u0107 in italijanskega dramaturga Giuseppa Chica s pomo\u010djo vmesnika (prenosnega ra\u010dunalnika) nastopi hibridno telo, sestavljeno iz slikovne video reprezentacije in materialnega telesa. Serija amaterskih videov z Youtuba ustvarja zabavno, drse\u010do video dramo, ki pa jo njena materialna telesna dopolnitev iz ra\u010dunalni\u0161kega zaslona abstrahira v razprto pomenskost. Predstava na vidno mesto postavlja na eni strani podalj\u0161evanje na\u0161ih teles v virtualni prostor, na drugi pa virtualne intervencije v na\u010din, kako danes ob\u010dutimo, vidimo, razumemo svoja telesa. To neposredno koreografira tudi na\u010dine, kako si lastna in druga telesa \u017eelimo. V kratkem solu mono(p)LES francoski plesalec in koreograf Samuel Lefeuvre udejanji razklanost telesa z nenadzorovano silo, ki kot zaloga sodobnih kinemati\u010dnih tehnolo\u0161kih mo\u017enosti brutalno koreografira njegovo gibanje, in obupane poskuse, da bi to tehnolo\u0161ko krajino v sebi ukrotilo. \u0160vedski koreograf Jefta van Dinther v predstavi Drobir telo v neorientabilnem prostoru razstavi na razli\u010dne \u010dutne manifestacije in njihove sledi. Svetloba in zvok sta ritmi\u010dna prenosnika, po katerih telo na afektiven, invaziven in lo\u010den na\u010din vstopa v gledal\u010devo zaznavo. V predstavi A P N E A \u010dilski koreograf in performer Rodrigo Sobarzo de Larraechea fiziolo\u0161ko anomalijo prekinjenega dihanja prestavi v prostor, tako da se specifi\u010dno telesno stanje prenese v vrsto materialnosti, ki jih razmejujejo razli\u010dne oblike membran, s katerimi situacija nikoli ni nepredu\u0161no zaprta.<\/p>\n

Koreografija kot prenos: Yvonne Rainer in Trio A<\/strong><\/p>\n

Andrea Bo\u017ei\u0107: Po Triu A (After Trio A, 2010)<\/a>
\nJack Walsh, Christine Murray: Ob\u010dutki so dejstva \u2013 \u017divljenje Yvonne Rainer (Feelings Are Facts: The Life of Yvonne Rainer, 2015)<\/a>
\nVOJNA Yvonne Rainer, instalacija Bojane Cveji\u0107 in Lennarta Laberenza (Yvonne Rainer\u2019s WAR, installation by Bojana Cveji\u0107 and Lennart Laberenz)<\/a><\/p>\n

Leta 2015 sta re\u017eiser Jack Walsh in producentka Christine Murray dokon\u010dala dokumentarni film o \u017eivljenju in delu Yvonne Rainer, plesne radikalke iz kolektiva Judson Dance Theatre (1962\u22121964) in avtorice izjemnega eksperimentalnega filmskega opusa, ki ga je z mo\u010dno koreografsko izku\u0161njo in anga\u017eiranimi feministi\u010dnimi podtoni za\u010dela snemati na za\u010detku 70. let 20. stoletja. Interes, ki se je v Evropi in ZDA prebudil za koreografske eksperimente ameri\u0161kih plesnih neoavantgard, je po letu 2000 nekolikanj pozabljeno koreografinjo Yvonne Rainer ponovno povlekel na rampo mednarodnih sodobnoplesnih odrov in v ospredje drugih prizori\u0161\u010d, v muzeje sodobnih umetnosti, v katerih se je njen umetni\u0161ki opus nenadoma razprostrl kot raznorodna, a smiselna celota. Prav film je botroval k odlo\u010ditvi, da Yvonne Rainer letos na festivalu namenimo nekaj prostora. V CoFestivalovem programu s sklopom Koreografija kot prenos: Yvonne Rainer in Trio A nadaljujemo s predstavitvami referen\u010dnih koreografov, ki so temeljno zaznamovali sodobne koreografske prakse. Odkar je ameri\u0161ka plesalka in koreografinja Yvonne Rainer leta 1966 fragment Trio A skupaj z Davidom Gordonom in Stevom Paxtonom prvi\u010d predstavila v cerkvi Judson na Washington Squaru v New Yorku, je to najbolj reprezentativno delo ameri\u0161ke postmoderne koreografije do\u017eivelo vrsto premen ter nepregledno \u0161tevilo razli\u010dnih utele\u0161enj in upodobitev. Trio A je skupaj s svojim Manifestom Proti (No Manifesto, 1965) postal nekak\u0161en koreografski podpis Yvonne Rainer. Leta 1978 ga je na film posnela francoska filmska re\u017eiserka Babette Mangolte, Yvonne Rainer pa s takratno izvedbo ni bila preve\u010d zadovoljna. Toda Trio A je postal eden od osrednjih sodobnoplesnih filmskih dokumentov 20. stoletja. Njegova raz\u0161irjenost je povezana z dejstvom, da je ta plesna partitura, ki se je doslej izvajala v najrazli\u010dnej\u0161ih koreografskih konfiguracijah in kontekstih, do- \u017eivela izjemno veliko \u0161tevilo razli\u010dnih utele\u0161enj, hkrati pa je manifestacija, koncept in udejanjenje plesnega populizma in egalitarizma, ki so ga v boju proti elitizmu modernih ameri\u0161kih plesnih institucij b\u00edli judsonovski koreografi. Pri nekaterih primerih koreografske distribucije je sodelovala koreografinja sama, pri drugih njeni prenosniki, t. i. transmitterji, certificirani pedagogi, ki plesalce in gledalce znajo nau\u010diti Trio A. V pri\u010dujo\u010dem sklopu se bo zvrstilo ve\u010d dogodkov in predstavila vrsta del, povezanih z delom Yvonne Rainer. V dokumentarcu Ob\u010dutki so dejstva \u2013 \u017divljenje in delo Yvonne Rainer (2015) se avtorja Jack Walsh in Christine Murray lotevata umetni\u0161ke in privatne biografije ameri\u0161ke umetnice na igriv in performativen na\u010din. Hrva\u0161ka koreografinja Adrea Bo\u017ei\u0107 se v predstavi Po Triu A epohalnega dela loteva prav pri konceptu in problemu njegove specifi\u010dne distribucije, pri katerem so razli\u010dni postopki prenosa in utele\u0161enja podvr\u017eeni podobnim postopkom redukcij in sprememb, kot ga je Rainerjeva izpisala v slavnem Manifestu Proti.<\/p>\n

Situacije, premestitve, razpostave<\/strong><\/p>\n

Mateja Bu\u010dar: Urbani zarisi (Urban notes, 2009\u22122017)<\/a>
\nWilli Dorner: Eno (One, 2016)<\/a>
\nAndreja Rauch Podrzavnik: Trajanje \u2013 Minevanje (Lastings \u2013 Passings, 2016)<\/a>
\nBaca\u010di sjenki: Bitka na Neretvi (Shadow Casters: A Battle On The Neretva River, 2016<\/a><\/p>\n

\u010ceprav se zdi sklop Situacij, premestitev, razpostav v leto\u0161njem programu najbolj heterogen in mu na prvi pogled te\u017eko zagotovimo skupni imenovalec, so zgodovinsko gledano ravno tovrstne umetni\u0161ke tendence, ki jih zgodovina umetnosti ume\u0161\u010da v zgodbo razli\u010dnih avantgard, temeljito zamajale razporeditve \u010dutnega, re\u017eime gledanja in razli\u010dne institucije umetni\u0161kih praks. Odpirale so meje med praksami, recepcijami in produkcijami umetnosti ter pod vpra\u0161aj postavljale tudi obi\u010dajne okvire umetni\u0161kih kontekstov. Vpra\u0161anje situacije je, kako je pripravljena: kak\u0161en ekosistem ustvari dogodek, da se lahko odprejo gledal\u010deva senzibilnost, radovednost in mi\u0161ljenje, kako so na\u010drtovane mo\u017enosti gledal\u010deve izku\u0161nje, da bi ji ta lahko pripisal sve\u017ee in nepredvidljive pomene, skratka, kako se umetni\u0161ki objekt spremeni v taktiko in kako gledalcu postane razvidna tudi njegova specifi\u010dna produkcija smisla. Situacije in premestitve v na\u0161em programu niso brutalne umetni\u0161ke invazije, ampak okolja, v katerih se premislek o koreografijah, telesih, razmestitvah, prostoru ali kratko malo o nas samih odvija v deljenju skupnega \u010dasa in prostora. Mateja Bu\u010dar je leta 2009 za\u010dela serijo koreografij v javnih prostorih. S koreografiranimi redi inertnim funkcijam javnih prostorov zagotovi estetizirano kineti\u010dno membrano, ki kot nekak\u0161na motnja vstopa v \u017eivljenja mimoido\u010dih. Na ta na\u010din mimobe\u017enim plastem vsakdanjosti daje vidnost: Situacije, premestitve, razpostave Situations, displacements, rearrangins arhitekturni prostorski parametri, ritmizirana vsakdanjost, koreografija urbanih opravil, dru\u017ebeni in dru\u017eabni rituali. \u010ce se spomnimo bravuroznih plesnih improvizacij Andreje Rauch Podrzavnik, ugotovimo, da je bil njihov ritem vselej razprt med gibalnimi zgo\u0161\u010danji in red\u010denji, med impulzivnostjo in njenimi zastanki, med podrobnostjo in krajinami njihovih okvirov. V njih se je igrala s formalnimi volumni in dinamikami, v katerih so se vzpostavljali pogoji za razlike v zaznavanju plesa. Zdi se, da ima struktura njenih situacijskih del v galerijskih prostorih, ki na njene koreografske kompozicije u\u010dinkujejo kot pove\u010devalno steklo, podobno strukturo, le da so njihovi \u010dasovni in prostorski volumni obse\u017enej\u0161i. Pri nas predstavlja eno najbolj iz\u010di\u0161\u010denih iger s formalnimi razse\u017enostmi koreolo\u0161kih parametrov. Razprostrtost \u010dasa v predstavi Bitka na Neretvi kolektiva Baca\u010di sjenki je izrazito prostorska: spro\u017eilni zgodovinski dogodek, s katerim se leta 1943 vzpostavijo pogoji Avnojske Jugoslavije, se v formatu zasli\u0161anja pred nami razprostre kot polimorfno, metafori\u010dno, metonimi\u010dno, do kraja pregibno tematsko gradivo, ki ga akterja komponirata v nekak\u0161en kubisti- \u010den portret. V njegovem centru je Socialisti\u010dna Jugoslavija prostorsko in dramatur\u0161ko objektivirana kot nenehna bitka, vest in odgovornost. V delu Willija Dornerja za naslovom Eno je motor koreografije igra znakovja, lahko bi ji rekli bitka semiotike, pri \u010demer se iz raznorodnega znakovja kadijo male eksplozije pomenov. Predstava se dobesedno pretvori v razstavo, saj tisto, kar se v obi\u010dajnih teatralnih formatih ponavadi enoti v kompaktno strukturo, koreograf razstavi pred o\u010dmi gledalcev.","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

CoFestival 2017 \u00a0\u2013 mednarodni festival sodobnega plesa Ljubljana, 16. 9.\u201324. 9. 2017 CoFestival \u017ee vse od leta 2012 nastaja v procesu kolektivnega kuriranja, ki ga njegova ekipa ustvarja debatno, s posluhom za razlike, a s prizadevanji za razvijanje kvalitetne argumentacije. Ta relacijski proces je hkrati proces u\u010denja, razumevanja, poslu\u0161anja ter ostrenja misli in pogledov. Pri […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":4,"comment_status":"open","ping_status":"open","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-21","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.cofestival.si\/2017\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/21","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.cofestival.si\/2017\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.cofestival.si\/2017\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.cofestival.si\/2017\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.cofestival.si\/2017\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=21"}],"version-history":[{"count":0,"href":"http:\/\/www.cofestival.si\/2017\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/21\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.cofestival.si\/2017\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=21"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}