{"id":3062,"date":"2016-11-17T18:26:35","date_gmt":"2016-11-17T18:26:35","guid":{"rendered":"http:\/\/www.cofestival.si\/cof2017\/?page_id=3062"},"modified":"2016-11-17T18:33:22","modified_gmt":"2016-11-17T18:33:22","slug":"zgodovina-cofestivala","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/www.cofestival.si\/2017\/en\/zgodovina-cofestivala\/","title":{"rendered":"History of CoFestival"},"content":{"rendered":"ZGODOVINA IN GENEZA COFESTIVALA<\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

KRATKI REZI IN NOMAD DANCE ACADEMY IN NEKI \u010cAS.<\/strong> \u010ceprav se zgodba, iz katere je kasneje nastal CoFestival, za\u010dne marca leta 2005 na IETM konferenci in sre\u010danju mre\u017ee Balkan Express v Beogradu, se prvi rezultati sodobnoplesne skupnosti zahodnega Balkana ali regijske mre\u017ee Nomad Dance Academy (prve programske alineje so bile za\u010drtane konec avgusta 2006 na sestanku mre\u017enih partnerjev v Ljubljani in Medani) poka\u017eejo samo nekaj mesecev pred t. i. svetovnim finan\u010dnim zlomom, ki je nedvomno mo\u010dno zaznamoval na\u0161e proceduralne, strate\u0161ke, produkcijske in ustvarjalne odlo\u010ditve in mo\u017enosti v zadnjem desetletju.<\/p>\n

 <\/p>\n

Junija 2008 se je v Ljubljani sklenila prva izobra\u017eevalna turneja \u0161tudentov Nomad Dance Academy in postalo nam je jasno, da smo ustvarili nekaj izjemnega. \u0160tudentje so po izobra\u017eevalnih programskih sklopih, ki so potekali v Sofiji, Skopju, Beogradu, Sarajevu, Kanji\u017ei, Zagrebu in Ptuju, pripotovali v Ljubljano, kjer so skupaj z mladimi doma\u010dimi ustvarjalci s podro\u010dij oblikovanja prostora, svetlobe, zvoka in videa (skupaj z Zavodom Bunker smo zanje organizirali posebno delavnico tehni\u010dnih in ustvarjalnih ve\u0161\u010din) pilili svoja koreografska dela.<\/p>\n

 <\/p>\n

Ljubljano je za sklepni del izobra\u017eevanja v letih od 2008 do 2010 NDA izbrala predvsem zaradi tehni\u010dnih in infrastrukturnih kapacitet. Tri dvodnevne festivalske izdaje Kratki rezi (Short Cuts)<\/em> so se v teh letih konec maja in na za\u010detku junija odvijale na razli\u010dnih prizori\u0161\u010dih po Ljubljani (PTL, DIC, Rog in Stara elektrarna). Leta 2010 smo v posebnem programskem sklopu z naslovom Pove\u010dava<\/em> gostili tudi Iva Dimcheva, Sebastijana Horvata s predstavo Utopija I<\/em> in mednarodno zasedbo plesalcev, ki so v Kostariki pre\u017eiveli dalj\u0161e delovno obdobje s pedagogom Davidom Zambranom. \u010cetudi je bil triletni cikel izobra\u017eevanja sklenjen, smo se endeajevci odlo\u010dili, da bomo festivalski program nadaljevali in \u0161irili skupnostni duh mre\u017ee.<\/p>\n

 <\/p>\n

Septembra 2009, ko kulturna produkcija v Sloveniji \u0161e ni ob\u010dutila posledic mednarodne finan\u010dne krize, so se v Ljubljani odprle tri nove dvorane. V Mostah je \u0160panske borce dobil v upravljanje Zavod En-Knap in tam naselil del doma\u010de sodobnoplesne produkcije, Robert Waltl in Ivica Buljan sta zraven Kri\u017eank z zasebnimi sredstvi zgradila Mini teater, na Trgu prekomorskih brigad v \u0160i\u0161ki, zraven nekdanje upravne zgradbe ob\u010dine Ljubljana \u0160i\u0161ka, pa je vrata odprl prenovljeni primerek modernisti\u010dne arhitekture \u2212 mestni Kino \u0160i\u0161ka, preimenovan v Center urbane kulture. Od leta 2002 do za\u010detka prenove je Kino \u0160i\u0161ka deloval kot vadbeni center za sodobni ples (saj je s prestrukturiranjem mre\u017ee Ljubljanskih kinematografov konec 90. let 20. stol. in z gradnjo Koloseja kinematografska infrastruktura v Ljubljani do\u017eivela svoj neoliberalni \u0161ok), za njegovo organizacijo pa je skrbel Goran Bogdanovski. Od odprtja Centra urbane kulture leta 2009 se je Kino \u0160i\u0161ka specializiral za mednarodne in doma\u010de glasbene vsebine. Obenem si je njegovo vodstvo ves \u010das prizadevalo, da profilira razstavni, eksperimentalni, multimedijski in tudi sodobnoplesni program.<\/p>\n

 <\/p>\n

PRELOMNO LETO 2011.<\/strong> Leta 2011, ki ni bilo prelomno zgolj za arabski svet, kjer so se za\u010dele vrstiti vstaje in revolucije in mo\u010dno rekonfigurirale dinamiko mednarodne politike, ampak v mnogih pogledih tudi za nas, smo si v mre\u017ei NDA vzeli leto delovnega premora in premisleka o tem, kaj si \u017eelimo z mre\u017eo po\u010deti, kaj na\u0161 regijski sodobnoplesni kontekst potrebuje, kaj je lahko sodobni ples v novih razmerah in kako se reorganizirati. Ugotavljali smo, da smo se ujeli v za\u010daran krog hiperprodukcije in da ta \u0161kodi plesni ustvarjalnosti. Takrat je Fi\u010do balet od Ministrstva za kulturo dobil nekaj malega denarja za nov festival Pleskavica. Bili smo iz\u010drpani in utrujeni od norega produkcijskega tempa. Za razliko od obi\u010dajnega festivalskega programiranja, ki ponavadi temelji na naboru povabljenih predstav, smo se odlo\u010dili povabiti 36 doma\u010dih in tujih umetnikov in ustvarjalcev s podro\u010dja sodobnega plesa in ustvariti festivalski format, kjer bi znanja, refleksije in misli delili med sabo in z ob\u010dinstvom ter v okrnjenih pogojih prikazovali svoja gotova plesna dela. Namesto produktivnosti smo se odlo\u010dili za kreativnost, ustvarjalno akumulacijo v upo\u010dasnjenem \u010dasu. Leto pred tem smo ustanovili podru\u017eni\u010dno organizacijo Nomad Dance Academy Slovenija, s katero smo \u017eeleli Fi\u010dobalet, lokalnega slovenskega partnerja regijske NDA, razbremeniti produkcijske preobremenjenosti.<\/p>\n

 <\/p>\n

Dva \u010dlana NDA (Goran Bogdanovski, Rok Vevar), ki sva bila hkrati v umetni\u0161kem odboru Gibanice, sva s sodelavkama Zavoda Bunker (Alma Selimovi\u0107 in Tamara Bra\u010di\u010d) in producentko Mojco Zupani\u010d delala na vzpostavitvi Slovenske plesne mre\u017ee (evropski denar smo pridobili od Ministrstva za javno upravo) ter revitalizaciji Dru\u0161tva za sodobni ples Slovenije (Bara Kolenc, Teja Reba). Delali in sre\u010devali smo se v pisarni v Toba\u010dni na Tr\u017ea\u0161ki, pisarni, ki je postala sre\u010devali\u0161\u010de celotne plesne scene. V tem \u010dasu smo v sodelovanju z omenjenimi organizacijami in pobudami za slovenski plesni kontekst organizirali mese\u010dna javna usklajevanja statuta novega nacionalnega Centra sodobnih plesnih umetnosti, ki ga je vlada Republike Slovenije kon\u010dno ustanovila 13. julija 2011. Niti dva meseca ni trajalo, da smo lahko zaslutili, da se utegne zgodba s CSPU slabo kon\u010dati, saj je omenjena vlada dobila v parlamentu nezaupnico in bila obsojena na teko\u010de posle, \u0161e preden je vzpostavila svet omenjenega zavoda.<\/p>\n

 <\/p>\n

Pleskavica 2011 (programsko in organizacijsko ekipo Pleskavice smo sestavljali: Goran Bogdanovski, Dragana Alfirevi\u0107, Dejan Srhoj, Rok Vevar, Jasmina Zalo\u017enik in Gregor Kamnikar, iz Mre\u017ee za sodobni ples pa je z nami sodelovala Sandra \u0110orem) je odlo\u010dilno prevetrila na\u0161e poglede na produkcijo, ustvarjalnost, kuriranje, postopkovnost in \u010das, ki ga potrebujemo za delo. Preizku\u0161ali smo razli\u010dne principe ustvarjalnosti, ki smo jih v doma\u010di kontekst selili iz mre\u017ee NDA. Programska odlo\u010ditev je bila v regiji zelo odmevna. Na podlagi na\u0161ega predloga so se v tistem letu zgodili naslednji dogodki: povabljeni smo bili v umetni\u0161ko rezidenco na festival Impulstanz na Dunaju (tja smo prispeli na ve\u010der, ko je svet ob\u0161la novica o smrti Amy Winehouse in hkrati zgodba o eksploataciji talentirane umetnice, ki jo je ubila mednarodna glasbena industrija, in samo nekaj dni potem, ko je skrajni desni\u010dar Anders Behring Breivik na Norve\u0161kem na strelskem pohodu pobil 80 mladih ljudi) in tam \u0161e z drugimi 25 umetniki in ustvarjalci motrili mo\u017ene prihodnje oblike plesnega dela (maratonski sklepni proceduralni dogodek se je na dunajskem festivalu razvijal sedem ur; od 22:00 zve\u010der do 5:00 zjutraj), gostovali smo v skupni izdaji festivalov Kondenz (Beograd) in Locomotion (Skopje), na katerih smo razvijali format Pleskavice v razli\u010dnih modalitetah. Tam smo gostili nekaj izjemnih mednarodnih gostov, ki so prestavljali datume svojih letalskih vozovnic, da so lahko na festivalih ostajali dlje in ad hoc obnavljali svoje stare predstave, da so jih lahko delili z lokalnim ob\u010dinstvom. V novembru istega leta smo v Skopju na Akademiji za glasbo (program za sodobni ples) prvi\u010d iniciirali nov eksperimentalni izobra\u017eevalni modus kolaborativnega pou\u010devanja (co-teaching) in zaklju\u010dili leto z izjemnim ustvarjalnim zagonom.<\/p>\n

 <\/p>\n

LETO 2012 IN USTANOVITEV COFESTIVALA.<\/strong> Leta 2012 so se v Sloveniji na kulturnem podro\u010dju za\u010dele kazati konture finan\u010dne krize. Festivali in sodobnoplesne produkcije so do\u017eiveli prvi val finan\u010dne erozije, februarja smo dobili tretjo desno vlado, ki je takoj po inavguraciji napovedala ukinitev pravkar ustanovljenega CSPU, a \u0161e vedno smo upali, da so tak\u0161ne razmere samo za\u010dasne. Postalo nam je jasno, da se moramo povezati.<\/p>\n

 <\/p>\n

Goran Bogdanovski je direktorja Centra urbane kulture, Simona Karduma, in njegovega pomo\u010dnika za mened\u017ement in finance, Mitjo Bravharja, prepri\u010dal, naj se vklju\u010dijo v mednarodno plesno mre\u017eo evropskih plesnih institucij EDN European Dancehouse Network v \u0161tiriletni projekt Modul Dance (financiran s strani EU), Pleskavica je obenem \u0161e vedno imela nekaj letnega prora\u010duna, Rok Vevar je v letih 2008 in 2010 s Sinjo O\u017ebolt v Plesnem teatru Ljubljana iniciiral festival plesnih perspektiv Ukrep, v Kinu \u0160i\u0161ka pa smo se za\u010deli dru\u017eiti z ljubljansko izpostavo mednarodnega gibanja Co-working (njegova ljubljanska protagonista sta bila Eva Matja\u017e, takrat \u0161e Per\u010di\u010d, Luka Pi\u0161kori\u010d). Zaostrene razmere so nas zdru\u017eile. Odlo\u010dili smo se, da vse iniciative pove\u017eemo v nekaj, kar smo se po analogiji s co-workingom odlo\u010dili poimenovati: CoFestival.<\/p>\n

 <\/p>\n

    \n
  1. maja 2012, na nekdanji socialisti\u010dni dan mladosti, smo odprli prvi CoFestival, ki je bil logi\u010dno nadaljevanje vseh na\u0161ih dotedanjih sodobnoplesnih pobud in idej, in resni\u010dno smo za\u010denjali razumeti, kaj za nas ter za slovenski sodobnoplesni in kulturni kontekst lahko pomeni so-delovanje. Za\u010denjali smo razvijati metode in postopke so-kuriranja, ki danes odlo\u010dilno zaznamuje strukturo CoFestivala, njegov na\u010din proizvodnje in sofinanciranja. Bili smo ambiciozni. Festival je trajal ve\u010d kot 10 dni, do 8. junija. Potekal je na ve\u010d prizori\u0161\u010dih: v PTL je potekal program Ukrepa, v Kino \u0160i\u0161ka Pleskavice in Modul Dancea, na ljubljanski \u0160pici smo sodelovali pri Co-workingu na prostem, center Premik in Oder pod zvezdami (LGL) sta postala prizori\u0161\u010de delavnic.<\/li>\n<\/ol>\n

     <\/p>\n

    Mednarodni program so predstavljali: zasedba Disciplina Kitchme, Ludovic Material, Andros Zins-Browne, The Loose Collective, C\u00e9line Larr\u00e8re, Jana Jevtovi\u0107, Pierre Yves Diacon, Itamar Serussi, La Zampa, Qudus Onikeku, Tina Tarpgaard, Dragana Bulut, Eduar Gabia in Maria Baroncea. Doma\u010do reprezentanco umetnikov in strokovnjakov so predstavljali: Teja Reba, Loup Abramovici, Nina Bo\u017ei\u010d, Dejan Srhoj, Gregor Ila\u0161, Mala Kline, Matejo Bu\u010dar, Leja Juri\u0161i\u010d in Petra Veber, Janez Jan\u0161a, Tandem Kitch, Jasmina Kri\u017eaj in Cristina Planas Leit\u00e3o, Tina Dobaj Eder in Gregor Kamnikar, Irena Pivka in Brane Zorman, Tina Valentan in Luka Martin \u0160kof, Dragana Alfirevi\u0107 in Marjeta Kamnikar, Toma\u017e Grom, Goran Bogdanovski, Dejan Srhoj, Violeta Bulc, Emili Bizjak, Nika Mlakar, Naomi Novak, Maja Radojevi\u010d, Laura \u0160tangelj, Vesna Zupanc, Nina Fajdiga, Sa\u0161ka Rakef, Nika Arhar, Pia Brezav\u0161\u010dek, Katja \u010ci\u010digoj, Jasmina Zalo\u017enik, Vid Vodu\u0161ek, Rok Vevar, Mankica Kranjec, Barbara Novak, Herman Kasidian in platforma Co-working.<\/p>\n

     <\/p>\n

    COFESTIVAL 2013.<\/strong> Leta 2013 je bil CoFestival razdeljena v dva \u010dasovna termina (junijski in septembrski) s skupnim naslovom: Umetnost sobivanja<\/em>. Septembrski del je zaznamoval istoimenski veliki dogodek, na katerem je okoli 30 lokalnih, regijskih in mednarodnih umetnikov v MSUM-u ustanovilo raziskovalni program Nomad Dance Institute (NDI). Zmanj\u0161an obseg programa je bil delno povezan tudi s prehodnim obdobjem v ciklih financiranja.<\/p>\n

     <\/p>\n

    NDI je raziskovalno-izobra\u017eevalni program regijske mre\u017ee Nomad Dance Academy, ki je potekal pod motom \u00bbVse je izobra\u017eevanje\u00ab (All Is Education). Odlo\u010dili smo se, da bomo krog izbranih \u0161tudentov, kot je bilo to v navadi v obdobju 2008\u22122010, raz\u0161irili na profesionalne koreografe, pedagoge, teoretike ter s tak\u0161nim programom zapolnili izobra\u017eevalni deficit na sodobnoplesnem podro\u010dju v regiji. Z principi odlo\u010danja NDA smo po predstavitvi raziskovalnih iniciativ dali povabljenim mo\u017enost, da izberejo projekt, ki jim predstavlja najve\u010djo mo\u017eno ustvarjalno potenco, ga povabijo v NDI ter zanj organizacijsko poskrbijo. Iz tega so se rodili projekti: so-pou\u010devanja (eksperimentalen format skupinskega pou\u010devanja Co-teaching), arhiviranja koreografskih praks na Balkanu, Situations (raziskava ljudskih plesov na Balkanu), Bmapping (razvoj ludisti\u010dnega orodja, ki ga je mogo\u010de aplicirati na razli\u010dne formate odlo\u010danja in ustvarjanja) in zagovorni\u0161tva na podro\u010dju sodobnega plesa v regiji, poligon (ve\u010dnamenski participatoren koreografski format). Projekti NDI so tako redno uvr\u0161\u010dani v naslednje izdaje CoFestivala (2013\u22122016).<\/p>\n

     <\/p>\n

    Junijski del so sestavljali Medukrepova delavnica v PTL (Matej Kej\u017ear), nekaj predstav (La Veronal, Erick Minh Cuong Casting & Shonen) in kratkih plesnih filmov (Koreografski izseki I<\/em>), ki jih je zagotovil program Modul Dance, javnosti smo na posebnem dogodku predstavili mre\u017eo Nomad Dance Academy v dvorani Komuna v Kinu \u0160i\u0161ka in na poletni solsticij sklenili spomladanski del CoFestivala.<\/p>\n

    Drugi del CoFestivala se je za\u010del na dan jesenskega enakono\u010dja. Nadaljevali smo ga s filmskim programom Modul Dancea (Koreografski izseki II<\/em>), dodali pa smo mu Wendersov film Pina<\/em>, ki smo si ga ogledali v 3D tehniki. V jesenskem delu smo gostili Jurija Konjarja s prikazom dela v nastajanju (dogodek naslovljen z V iskanju mirovanja<\/em>) in \u0161vicarskega plesalca in koreografa z umetni\u0161kim imenom Foofwa d’Imobilit\u00e9, nekdanjega vidnega \u010dlana ansambla Mercea Cunninghama, s predstavo Au Contraire \u2212 After Jean-Luc Godard<\/em>. Eden osrednjih delov jesenskega CoFestivala je bilo gostovanje SNP Novi Sad z gledali\u0161ko predstavo Utva<\/em> v re\u017eiji Tomija Jane\u017ei\u010da. Za odli\u010dno \u0161esturno predstavo slovenskega re\u017eiserja smo se odlo\u010dili, ker je s svojimi \u0161tirimi formati izjemno uspe\u0161no izkoristila oblike postopkovnosti, za katere smo menili, da so pomemben del sodobnih koreografskih praks.<\/p>\n

     <\/p>\n

    COFESTIVAL 2014.<\/strong> Leto 2014 je bilo pripravljalno leto za CoFestival, saj smo \u010dakali na odobrena finan\u010dna sredstva. Zato smo se odlo\u010dili povabiti zgolj predstavo Grobnica za Borisa Davidovi\u010da<\/em>, po kratki zgodbi enega najbolj kontroverznih del jugoslovanske knji\u017eevnosti velikega pisatelja Danila Ki\u0161a, v koprodukciji z Mini teatrom in v re\u017eiji Ivice Buljana. V Kreativnem centru Poligon pa smo v koprodukciji z Nomad Dance Academy Slovenija, Stanico \u2013 servis za savremeni ples in Bitef teatrom Beograd izvedli delavni\u0161ki in performativni projekt Poligon v Poligonu<\/em>. Ta raziskovalni projekt so postavili: Du\u0161an Bro\u0107i\u0107, Bojan \u0110or\u0111ev, Sini\u0161a Ili\u0107, Jana Jevtovi\u0107, Dragana Jovovi\u0107, Maja Mirkovi\u0107, Katarina Popovi\u0107 in Ljiljana Tasi\u0107 v sodelovanju z lokalnimi umetniki: Jano Bo\u017ei\u010d, Ivo Tratnik, Simonom Macuhom, Ines \u0160imuni\u0107 in Jasmino Zalo\u017enik. \u00bbPoligon, eden izmed projektov NDI, je materialni scenarij za izvedbo in aktivni, performativni dru\u017ebeni prostor. Raz\u0161irja konvencionalno razumljen pojem odra in postavlja vpra\u0161anje o participaciji v sodobni umetnosti v dana\u0161njem dru\u017ebeno-politi\u010dnem trenutku. Gibajo\u010d se skozi prostor Poligona, slede\u010d navodilom, ob\u010dinstvo, ki je hkrati tudi izvajalec, naleti na niz vizualnih, zvo\u010dnih, arhitekturnih in konceptualnih izzivov in nalog, ki naslavljajo njihovo gibanje v prostoru in narekujejo trajanje dogodka.\u00ab<\/p>\n

     <\/p>\n

    COFESTIVAL 2015.<\/strong> \u010ce lahko festivalski izdaji 2012 in 2013 razumemo kot nekak\u0161na prehodna programa, smo v letu 2015 prvi\u010d uspeli resni\u010dno uskladiti metode skupnega dela, programske smernice in nazore.<\/p>\n

     <\/p>\n

    V uvodniku k CoFestivalu 2016 smo zapisali: \u00bbS tokratno edicijo CoFestivala ponovno ponujamo nabor raznolikih umetni\u0161kih pristopov, ki intervenirajo v polje na\u0161ega pogleda in nas silijo, da kolektivno reflektiramo imaginarne figure, s katerimi se dru\u017ebeno proizvaja in konstituira. S pre\u017eemanjem in sopostavljanjem raznolikih praks in dogodkov posku\u0161amo odpreti prostor, ki bi bil dovolj prepusten, da bi nam omogo\u010dil festivalske dogodke do\u017eiveti kot vabilo, na podlagi katerega bi kot improvizatorji \u017eivljenja aktivneje pristopili k na\u0161emu lastnemu bivanju. To bivanje prepoznavamo kot nasprotovanje programu popolne kapitalisti\u010dne mobilizacije dru\u017ebe in kot poziv k lastni intervenciji v predpostavljene dru\u017ebene prostore, v katerih je so-bivanje ugledano kot perspektiva in pozicija. Povezovanje, prevpra\u0161evanje, odpiranje in kriti\u010dno (so)delovanje je postavljeno kot izziv nam vsem.\u00ab<\/p>\n

     <\/p>\n

    Leta 2015 smo festival odprli z delavnico avstralskega umetnika Andrewa Morrisha (predstavil se je tudi kot solist na dogodku Oh Well Part 5<\/em>) in s koreografsko masovko Doris Ulrich Ve\u010d kot goli<\/em> iz Avstrije. Iz Srbije smo gostili predstave Per Arta Prazen glas<\/em>, ki je produkt dolgoletnega dela koreografa in performerja Sa\u0161e Asenti\u0107a z osebami z motnjami v razvoju, zabavne refleksije \u017eensk v baletnem kontekstu z naslovom Balerine <\/em>Minje Bogavac in Foruma za novi ples ter refleksijo sodobne (zdravstvene) biopolitike v predstavi Expos\u00e9<\/em> Igorja Koruge. Iz Hrva\u0161ke je pri\u0161el v goste improvizacijski format Pokreta\u010d<\/em> Zagreb\u0161kega plesnega ansambla v koreografiji Aleskandre Janeve Imfeld, iz Makedonije pa interaktivni performans Ivane Vaseve in Biljane Tanurovske Kjulavkovski z naslovnim vpra\u0161anjem Kako ustvariti festival za 100 evrov in milijon evrov<\/em>. Izmed slovenskih umetnikov smo predstavili predstavo Vlada G. Repnika in skupine Koala Voice z naslovom Kam pa kam<\/em>. S temi predstavami je na\u0161a zavezanost do sodobnoplesnega konteksta zahodnega Balkana deklarirana in podpisana, saj to obmo\u010dje razumemo kot skupen kulturni prostor. Ekvadorski umetnik Fabian Barba nam je predstavil Ve\u010der plesov Mary Wigman<\/em>, s \u010dimer smo se poklonili doma\u010demu sodobnoplesnemu kontekstu prve polovice in srede 20. stoletja, s \u010dimer je bila povezana tudi delavnica z nem\u0161ko teatrologinjo Danielo Hahn Arhiviranje koreografskih postopkov v regiji<\/em>. In \u010de je zgodnja sodobnoplesna zgodovina povezana predvsem z avtoricami, smo se \u017eenskemu vpra\u0161anju v sodobnoplesnem kontekstu poklonili tudi s predstavo Drame princes<\/em> v re\u017eiji Micha\u0142a Borczucha in tako zagnali sodelovanje tudi s Slovenskim mladinskim gledali\u0161\u010dem. Vpra\u0161anje sodobnih biopolitik pa smo sklenili s predvajanjem dveh filmov: z delom Nicholasa Kaufmanna in Wilhelma Pragerja z naslovom Pot do mo\u010di in lepote \u2212Film o telesni kulturi<\/em> (Wege zu Kraft und Sch\u00f6nheit \u2013 Ein Film \u00fcber K\u00f6rperkultur<\/em>, 1925) in dokumentarcem Stefana Libertija in Andree Segrea Zaprto Morje<\/em> (Mare chiuso, 2012), v katerem se avtorja ukvarjata s problemi aktualne begunske krize. <\/strong><\/p>\n

     <\/p>\n

    COFESTIVAL.<\/strong> Pred nami je 5. izdaja pod imenom CoFestival in 9. izdaja na\u0161ega skupnega dela. CoFestival, mednarodni festival sodobnega plesa, razumemo kot koreografsko manifestacijo aktivnega dr\u017eavljanstva in umetni\u0161ko konsolidacijo razlik, ki terjajo dogovarjanje, argumentiranje, pogajanje o na\u010dinih sobivanja in vsakokratni posluh za drugega. Izhajamo iz raz\u0161irjenega pojmovanja koreografskih praks kot specifi\u010dnega umetni\u0161kega delovanja in \u0161irokega naziranja koreografskega in plesnega dela, ki ni povezano zgolj s proizvodnjo odrskih del, ampak tudi z na\u010dini produktivnosti in predvsem ustvarjalnosti, ki ne te\u017eijo le k ustaljenim oblikam kulturnega produkta in se obi\u010dajno odvijajo izven javnega, \u010detudi odlo\u010dilno vplivajo na na\u010dine dela in mi\u0161ljenja plesa in koreografije. Zavedamo se doma\u010de erozije kulturnega in koreografskega konteksta, ki na\u010denja ustvarjalne procese predvsem zaradi negotovih dostopov do finan\u010dnih virov in zaradi drasti\u010dnih zaostritev pre\u017eivetvenih modalitet umetnikov in ustvarjalcev. \u010ce je sodobni kapitalizem v prete\u017eni meri podvr\u017een k produkciji subjektivitet, kar posledi\u010dno pomeni tudi proizvodnjo individualnosti in imunitarnih strategij posameznih izoliranih entitet (posameznikov ali skupnosti), se mu v okviru CoFestivala upiramo na na\u010din spodbujanja intersubjektivnosti, druga\u010dnih odnosov, ki jih razumemo kot predpogoj za formiranje (umetni\u0161ke, kulturne) skupnosti, mi\u0161ljenja skupnega in na\u010dinov sobivanja. Na\u0161e skupno delo je polno pogajanj, nesoglasij, argumentacij in dela z razlikami, a vse to razumemo tudi kot proces skupnega in individualnega zorenja in u\u010denja. V tem vidimo izzive in u\u017eitke. \u010cas, ki je povezan s skupnim delom, hkrati razumemo tudi v zgodovinskem smislu: kot proces razrednega boja, v katerem so se poleg drugih kultur in umetni\u0161kih praks odvijali tudi procesi sprememb na podro\u010dju sodobnega plesa in koreografskih praks, zato je njihovo ume\u0161\u010danje v \u0161ir\u0161i zgodovinski kontekst nekaj, s \u010dimer \u017eelimo nadaljevati.","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    ZGODOVINA IN GENEZA COFESTIVALA   KRATKI REZI IN NOMAD DANCE ACADEMY IN NEKI \u010cAS. \u010ceprav se zgodba, iz katere je kasneje nastal CoFestival, za\u010dne marca leta 2005 na IETM konferenci in sre\u010danju mre\u017ee Balkan Express v Beogradu, se prvi rezultati sodobnoplesne skupnosti zahodnega Balkana ali regijske mre\u017ee Nomad Dance Academy (prve programske alineje so bile […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-3062","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.cofestival.si\/2017\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3062","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.cofestival.si\/2017\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.cofestival.si\/2017\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.cofestival.si\/2017\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.cofestival.si\/2017\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3062"}],"version-history":[{"count":0,"href":"http:\/\/www.cofestival.si\/2017\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3062\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.cofestival.si\/2017\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3062"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}