CoFestival (17. 11. in od 23. 11. do 29. 11.)

september 18th, 2018 by

CoFestival, mednarodni festival sodobnega plesa, se bo letos odvijal od 23. do 29. novembra na različnih ljubljanskih prizoriščih. Postregli vam bomo z mednarodnimi in domačimi produkcijami, konferenco, simpozijem, predstavitvami in pogovori.

Letos posebno pozornost posvečamo gostovanju hrvaške skupine BADco.: ob predstavi Spore (Kino Šiška, 28. 11.) še obisk Zagreba (17. 11. – performativna instalacija v Richterjevi hiši in predstava Ispravci ritma). V času festivala bomo izvedli tudi diskurzivni del: simpozij in instalacijo ter dokumentacijo.

CoFestival ostaja stičišče umetniške in produkcijske moči Kina Šiška ter Nomad Dance Akademije in sodelovanja s partnerji doma ter na tujem.

Z veseljem že lahko potrdimo sodelovanje sledečih umetnic in umetnikov: Christos Papadopoulos, Ana Dubljević, Marko Milić, Lucinda Childs, Rabin Mroue, Gisela Mueller, Rui Horta, Mala Kline, Anna Konjetzky, BADco., Ana Vujanović, Dejan Srhoj in Marta Popivoda.

Za najnovejše informacije in najave nam lahko sledite tudi na Facebooku.

Dragi prijatelji!

oktober 4th, 2017 by

Letošnja izdaja CoFestivala se je zaključila. Uspešno na različnih nivojih, glede na število umetnikov, dogodkov, prizorišča in občinstva.

Hvala, da krepite naš festival. Vaše sodelovanje v festivalskem programu je zelo cenjeno.

Svoj prispevek in prijazen izraz zaupanja izkazujete z vero v nas. Iskreno upamo, da skupni napori pripomorejo, da je naš program edinstven, močan in vreden truda, z daljnosežnimi učinki. Vaš prispevek nam je resnično v užitek, na umetniški in človeški ravni.

Še enkrat, hvala, da verjamete v nas in da ste del CoFestival družine.

Ekipa CoFestivala

Zaključek CoFestivala 2017 pred vrati

september 21st, 2017 by

Po osmih dneh sodobno plesnih predstav vas za zaključek letošnjega CoFestivala v nedeljo ponovno vabimo v Kino Šiška, na predstavo Zatočišče poljske koreografinje, plesalke, performerke in glasbenice Magdalene Chowaniec.

Vstopnice že v prodaji.

Spremembe programa

september 15th, 2017 by

Zaradi neugodne vremenske napovedi dogodek Urbani zarisi prestavljamo na četrtek, 21. 9. 2017. Končna postaja ostaja Kino Šiška, do katere pridemo ob 18:30.

Napačno pa smo zapisali datum odprtega ateljeja Trajanje – Minevanje. Pravilni datum je četrtek, 21. 9. 2017. Za napako se opravičujemo.

Hvala za razumevanje.

Vabljeni na otvoritev CoFestivala!

september 13th, 2017 by

Foto: Theresa Rauter

Vabljeni na otvoritev CoFestivala, mednarodnega festivala sodobnega plesa, ki bo v soboto, 16. septembra 2017, ob 20:00 v Kinu Šiška.

Festival otvarjata instalacija Bojane Cvejić in Lennarta Laberenza VOJNA Yvonne Rainer v zgornjem preddverju in predstava avstrijske koreografinje Doris Uhlich z naslovom Bum teles v dvorani Katedrala.

Vstopnice že v prodaji na vseh Eventimovih prodajnih mestih.

Znan je celoten program letošnjega CoFestivala

september 7th, 2017 by

Na naši spletni strani je objavljen celoten program letošnjega CoFestivala. Vabljeni k ogledu in obisku!

Vstopnice za vse plačljive dogodke so že v prodaji prek spleta in na vseh Eventimovih prodajnih mestih.

Sledite nam lahko tudi na Facebooku.

Zavod Maska in NDA Slovenija: Predstavitev posebne izdaje časopisa MASKA o arhiviranju sodobnega plesa na Balkanu

september 5th, 2017 by

Kino Šiška, Kamera, sobota, 23. 9. 2017, ob 18:00
vstop prost

Udeleženci: Ivana Ivković, Andreja Kopač, Rok Vevar, Jasmina Založnik

Nova tematska številka Maske z naslovom Arhiviranje koreografskih praks na Balkanu objavlja študije primerov z interpretacijami balkanskih plesnih kontekstov, članke, ki so skupaj a arhivskim in dokumentacijskim delom nastajali v okviru projekta Nomad Dance Institute balkanske plesne mreže Nomad Dance Academy in so zaključek prve delovne faze skupine za arhiviranje in dokumentiranje. Številko bodo predstavili odgovorna urednica Andreja Kopač ter pisca enega od prispevkov Jasmina Založnik in Rok Vevar. Podprto s strani JAK, evropskega projekta Dance On Pass On Dream On, v sozaložništvu z Zavodom Maska in NDA Slovenija.

Dogodek so omogočili:

Sic!, pogovor: Razstavljanje pogleda

september 3rd, 2017 by

Kino Šiška, Katedrala, 20. 9. 2017,  po predstavi A P N E A

 

Sogovorniki: članici sic! in občinstvo.

Parametri pogovora: o predstavah Eno in Drobir, igra, naključje, premeščanje perspektiv, igranje s formati.

Task: igra.

Sic!, pogovor: Družbena koreografija

september 3rd, 2017 by

Kino Šiška, Katedrala, 17. 9. 2017, po predstavi Elvedon

 

Sogovorniki: članici sic!, ekipa Cofestivala, ustvarjalci predstave Elvedon, Bum teles in Ponavljavec.

Parametri pogovora: Hewittov koncept družbene koreografije, družba, skupno, solidarnost, medgeneracijskost.

Task: kako biti skupaj.

Bacači sjenki / Shadow Casters: Bitka na Neretvi (A Battle On The Neretva River, 2016)

september 3rd, 2017 by

Kino Šiška, Komuna, sobota, 23. 9. 2017, ob 20:00
Vstopnina: 7/9 EUR
Trajanje: 75 min
Facebook dogodek>

Bitka za ranjence pomeni merjenje moči, vojaško bitko, etično dilemo, taktični problem, pretkano zmago, pamet pred močjo, zasilni prehod, zgodovinski preobrat, žrtvovanje, razlog konsolidacije, novi temelj, začetek, potrditev, moralno zavezo, mesto identifikacije, pa tudi pozabo, potlačitev, zanikanje, zavrnitev, izdajo, izbris, neznanko. Dogodek, ki razkolje čas na neki prej in neki potem in dandanes tudi neki onstran. Bitka na Neretvi v istoimenski predstavi zagrebškega kolektiva Bacači sjenki je veriga osebnih, družbenih, političnih, kulturnih vidikov, konfliktov, bitk, dilem, zagat, očitkov, retrospekcij, vprašanj in problemov, ki se nočejo oblikovati v nikakršno gotovo in dokončno razvidnost, ker želijo ostati protislovje. Verjetno ena najboljših odrskih razstav o jugoslovanski zgodovini, komponirana v žanru izmeničnega zasliševanja, konfrontacije, da bi vzpostavili pogoje za celjenje ran. Bacači sjenki so se od leta 2002 s svojimi nepredvidljivimi in brezkompromisnimi umetniškimi deli ljubljanskemu občinstvu predstavili že večkrat.

 

Koncept in režija/Concept and director: Boris Bakal

Dramatičarka/Playwright: Anja Pletikosa

Scenarist in soustvarjalec/Scriptwriter and co-author: Leo Vukelić

Izvedba/Performers: Boris Bakal and Leo Vukelić

Glasba in glasbena oprema/Music and soundtracks: Tomislav Babić

Oblikovalec videa/Video designer: Vedran Senjanović

Kostumografija/Costume designer: Ivana Bakal

Produkcija/Production: Bacači sjenki

Koprodukcija/Coproduction: Kulturno informativni centar Zagreb

 

Dogodek so omogočili/The event was made possible by:

Sic!, pogovor: Tehnološki spoji

september 3rd, 2017 by

Moderna galerija, 22. 9. 2017, 16:30

 

Sogovorniki: članici sic!, Robert Bobnič, Jernej Kaluža.

Parametri pogovora: teoretsko-filozofski premisleki o tehnologiji v krogu ljubimcev.

Task: kako mislijo in gledajo sodobnoplesne predstave tisti, ki jih običajno ne gledajo.

Andreja Rauch Podrzavnik: Trajanje – Minevanje (Lastings – Passings, 2016)

september 3rd, 2017 by

Moderna galerija, avditorij, petek, 22. 9. 2017, od 18:00 do 20:00 (galerijska uprizoritev)
Vstop prost
Trajanje: 120 min
Facebook dogodek>

Trajanje − Minevanje je »sklop petih kompozicijskih predlogov, ki delujejo kot gibajoča se zvočna slika. Obiskovalca vodimo skozi prostor, pri čemer vstopi v čutne modulacije, ki jih gleda in posluša, hkrati pa sooblikuje. Dogajanje je osredotočeno na lastnosti in konture giba, ki mu je čas odmerjen, ter na spremenljiva razmerja med zvočnim in imaginarnim prostorom in prostorom kadra,« pravi koreografinja Andreja Rauch Podrzavnik. Avtorica trajanja ne razume kot statične spokojnosti ali obmirovanja, saj se v njem izvršijo vse premene gibanja, vključno z njegovim izginotjem. »Trajanje ni zanikanje gibanja, tudi ne zanikanje (za)časnosti (plesa),« pravi. Blaž Lukan je zapisal: »Čas skozi trajanje šele postaja čas. Manj znotraj slik kakor v prehodih med njimi. Natančneje: v neki točki, ki ni niti slika niti prehod, temveč neke vrste kavelj, ki drži sliko pritrjeno na čas.« Kavelj je torej pogoj, da si trajanje izobesimo v prostor kot sliko časovne razvidnosti. Zdi se, da je za to potrebno okolje, situacija.

 

Koreografija/Choreography: Andreja Rauch Podrzavnik

Soustvarjalci in izvajalci/Cocreators and performers: Josip Maršić (zvok/sound), Henry Montes in/and Andreja Rauch Podrzavnik (gib in prostor/movement and space), Nada Žgank (fotografija/photography), Jaka Šimenc (prostor/space)

Produkcija/Production: Federacija

V sodelovanju z/In Collaboration with: MG+MSUM

Projekt je finančno podprla Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo/Project was financially supported by Municipality of Ljubljana – Department for Culture

 

Dogodek so omogočili:

 

Andreja Rauch Podrzavnik: Trajanje – Minevanje (Lastings – Passings, 2016)

september 3rd, 2017 by

Moderna galerija, avditorij, četrtek, 21. 9. 2017, od 14:00 do 18:00 (Odprti atelje)
Vstop prost
Trajanje: 240 min
Facebook dogodek>

Trajanje − Minevanje je »sklop petih kompozicijskih predlogov, ki delujejo kot gibajoča se zvočna slika. Obiskovalca vodimo skozi prostor, pri čemer vstopi v čutne modulacije, ki jih gleda in posluša, hkrati pa sooblikuje. Dogajanje je osredotočeno na lastnosti in konture giba, ki mu je čas odmerjen, ter na spremenljiva razmerja med zvočnim in imaginarnim prostorom in prostorom kadra,« pravi koreografinja Andreja Rauch Podrzavnik. Avtorica trajanja ne razume kot statične spokojnosti ali obmirovanja, saj se v njem izvršijo vse premene gibanja, vključno z njegovim izginotjem. »Trajanje ni zanikanje gibanja, tudi ne zanikanje (za)časnosti (plesa),« pravi. Blaž Lukan je zapisal: »Čas skozi trajanje šele postaja čas. Manj znotraj slik kakor v prehodih med njimi. Natančneje: v neki točki, ki ni niti slika niti prehod, temveč neke vrste kavelj, ki drži sliko pritrjeno na čas.« Kavelj je torej pogoj, da si trajanje izobesimo v prostor kot sliko časovne razvidnosti. Zdi se, da je za to potrebno okolje, situacija.

 

Koreografija/Choreography: Andreja Rauch Podrzavnik

Soustvarjalci in izvajalci/Cocreators and performers: Josip Maršić (zvok/sound), Henry Montes in/and Andreja Rauch Podrzavnik (gib in prostor/movement and space), Nada Žgank (fotografija/photography), Jaka Šimenc (prostor/space)

Produkcija/Production: Federacija

V sodelovanju z/In Collaboration with: MG+MSUM

Projekt je finančno podprla Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo/Project was financially supported by Municipality of Ljubljana – Department for Culture

 

Dogodek so omogočili:

 

Willi Dorner: Eno (One, 2016)

september 3rd, 2017 by

Kino Šiška, Komuna, sreda, 20. 9. 2017, ob 19:30
Vstopnina: 7/9 EUR. Vstopnica velja tudi za predstavi mono(p)LES in A P N E A.
Trajanje: 50 min
Facebook dogodek>

Foto: Lisa Rastl

Eden od najprepoznavnejših avstrijskih koreografov Willi Dorner v predstavi Eno izhaja iz metodološko asketske, t.i. enobesedne in konkretne poezije avstrijskega vizualnega umetnika in pesnika Heinza Gappmayrja (1925−2010). Z njo ustvari žanrsko hibridno koreografsko krajino, v kateri se v duete zapletajo znaki, črke, številke, predmeti, telesa, grafične oblike, črte in pike. Lahko bi rekli, da se pred nami razprostre koreografska krajina (oblika prostora in čas), v kateri konkretne materialnosti, oblike ter njihovi znakovni substituti vstopajo v različna razmerja. Gledalcu je v ločenih medijih razvidna proizvodnja predstave, kakor tudi njen filmski produkt, prav zaradi tega je njegov režim gledanja pred dvema hkratnima nalogama, ob katerih mora sam sprejemati umetniške odločitve. Ta koreografska formula, neenakost ali enačba se razpre kot urejena koreografska algebra, gledalec pa ji mora sam pripisati tisti člen, ki ga Joseph Kosuth s svojimi instalacijami v 60. letih 20. stoletja razume kot jezik, diskurz ali slovarsko definicijo.

 

Koncept in koreografija/Concept and choreography: Willi Dorner

Izvajalca/Performers: Esther Steinkogler, Chris Owen

Scenografija/Stage design: Eric Klaering

Video: Adnan Popović

Glasba in oblikovanje zvoka/Music and dound design: Dieter Kovacic

Produkcija/Production: Stefanie Reichl, Emanuela Panucci

 

S podporo / with the support of:

www.ciewdorner.at

Mateja Bučar: Urbani zarisi (Urban Notes, 2009−2017)

september 3rd, 2017 by

Načrt poti je na voljo tukaj. Končna postaja Kino Šiška ob 18:30, četrtek, 21. 9. 2017
Vstop prost
Trajanje: 150 min
Facebook dogodek>

Foto: DUM

Serija urbanih koreografij, ki jo je koreografinja in plesalka Mateja Bučar med letoma 2009 in 2016 umeščala v različne javne urbane prostore (Zelena luč, 2010; Parking packing, 2012; Neumestljivi, nedoumljivi, 2013; Zelena miza, 2015), s svojo estetsko opno koreografskih formacij, ritmi vsakdanjih opravil in družabnih ritualov, harmoniziranimi kompozicijami kaotičnih prehodov in nefunkcionalnimi, a smiselnimi koreografskimi komentarji arhitekturnih linij gledalcu na zabaven način nadene očala, s katerimi lasten kinetični avtomatizem lahko zagleda kot problem. Urbane koreografije s plesnimi odredi obiščejo mimoidoče in pešce, generične gledalce, ki jih terjajo prijavni obrazci javnih fundacij. S komaj opazno prisotnostjo vdrejo v rutino krajev, ki sicer imajo imena in jih običajno naseljujejo samo hitri prehodi in hipni postanki pred nadaljnjimi opravki. Kadar se gledalec znajde v urbani estetizaciji mesta, se ozre naokoli, saj ga obide tesnoben občutek, da prav vsi okoli njega nastopajo v koreografiji.

 

Avtorica/Author: Mateja Bučar

Izvajajalke/Performers: Evin Hadžialjević, Maja Kalafatić, Kaja Lorenci, Nina Pertot Weis, Veronika Valdés, Aja Zupanec

Produkcija/Production: DUM-društvo umetnikov/Association DUM

Kopordukcija/Coproduction: CoFestival 2017

 

Dogodek so omogočili/The event was made possible by:

 

www.dum-club.si

Bojana Cvejić, Lennart Laberenz: VOJNA Yvonne Rainer/Yvonne Rainer’s WAR

september 2nd, 2017 by

Kino Šiška, Zgornje preddverje, ponedeljek, 16. 9. – 24. 09. 2017, ob 19:00, instalacija
Vstop prost
Facebook dogodek>

Delo Yvonne Rainer VOJNA iz leta 1970 je v zgodovini sodobnega plesa ena redkih koroegrafij, ki se eksplicitno posveča problematiki vojne. Nastala je v času protestov proti vietnamski vojni, tik po Nixonovem vojaškem vdoru na kamboško ozemlje. »To je široko razprostirajoče se delo, zasnovano na netekmovalnih principih igre, ki ga izvaja enaintrideset udeležencev. Nekakšna hrbtna stran vojne, delo, v katerem se udeleženci odpovedujejo svojim zastavam in se odločajo za predajo in smrt. Zbirka telesnih metafor o neutemeljenosti vojne,« zapiše Yvonne Rainer v svoji knjigi Dela 19611973. Instalacija razprostira delo v obliki intervjujev z Yvonne Rainer, ki sama izvedbe VOJNE nikoli ni videla, saj je bila takrat zaposlena z nastopi kolektiva Grand Union, in s Pat Catterson, plesalko, ki se dobro spomni svojega nastopa.

Jack Walsh, Christine Murray: Občutki so dejstva – Življenje Yvonne Rainer (Feelings Are Facts: The Life of Yvonne Rainer, 2015) – dokumentarni film

september 2nd, 2017 by

Kino Šiška, Katedrala, četrtek, 21. 9. 2017, ob 20:30
Vstop prost
Trajanje: 82 min
Facebook dogodek>

Dokumentarni film Občutki so dejstva – Življenje Yvonne Rainer je pripoved o kljubovalnih, brezkompromisnih in izjemno vplivnih idejah ameriške postmoderne koreografinje in filmske ustvarjalke Yvonne Rainer. V dolgoletni karieri je uspela revolucionirati moderni ples, soustvariti nekaj, kar se je kasneje uveljavilo s pojmom umetnost performansa, in spremeniti osnovna izhodišča eksperimentalnega ameriškega filma. Vse to je počela v času, ko je umetniški svet ženske večinoma ignoriral. Ustvarjalnemu prevratništvu se tudi danes ni odrekla, saj še vedno ustvarja dinamična, pogumna in nepredvidljiva dela, s katerimi navdušuje nove generacije umetnikov ter jih spodbuja k problematiziranju, sprevračanju in ustvarjanju novih umetniških možnosti. Občutki so dejstva – Življenje Yvonne Rainer je film o neverjetni življenjski zgodbi in izjemnih časih, ki so izoblikovali njeno umetniško delo.

Scenarij in režija/Written and directed by: Jack Walsh

Produkcija/Production: Jack Walsh, Christine Murray

Filmska projekcija s slovenskimi podnapisi

 

 

www.feelingsarefacts.com

Dogodek so omogočili / The event was made possible by:

Andrea Božić: Po Triu A (After Trio A, 2010)

september 2nd, 2017 by

Kino Šiška, Katedrala, četrtek, 21. 9. 2017, ob 19:00
Vstopnina: 7/9 EUR
Trajanje: 50 min
Facebook dogodek>

Foto: Anna van Kooij

Hrvaška koreografinja iz Amsterdama Andrea Božić v svojem delu Po Triu A uporabi kanonično plesno delo Yvonne Rainer, za katerega je težko reči, ali je to koreografija ali zgolj njen fragment (delec), trio ali solo, plesna partitura ali vsota vseh njenih različnih utelešenj in realizacij, realizacij v različnih medijih, koreografski potaknjenec, ki se je doslej znašel v celi vrsti različnih umetniških, družbenih in političnih situacij in kontekstov, oziroma najreprezentativnejši destilat ameriškega postmodernega plesa. V resnici vse to in še več. Trio A je nekaj, kar vztraja. Resnični mnoštveni ali serialni primerek plesnega ali koreografskega dela v najširšem pomenu te besede. Po Triu A, kot pravi avtorica, ni rekonstrukcija, temveč dialog, v katerem naslavlja pojem rabe, prenosa in kopiranja kot neposredno odvisnega od specifičnega konteksta, v katerem gostuje, in zato negotovega, spremenljivega, pregibnega. Več kot petdeset let po nastanku Trio A vstopi v plesno delo Andree Božić, vendar tokrat z novimi tehnologijami, ki jih je Rainerjeva nenazadnje začela uporabljati prav v času njihovega nastanka.

Koncept in koreografija/Concept and choreography: Andrea Božić

Koncept, video in izvedba/Concept, video and live performance: Julia Willms

Glasba, zvočna instalacija in izvedba/Music, sound installation and live performance: Robert Pravda

Ples/Dance: Izvirna predstava je bila ustvarjena v sodelovanju s plesalcema/The original performance was made in collaboration with dancers Dereck Cayla in/and Neda Hadji-Mirzaei

Izvedba na CoFestivalu/Performed at CoFestival by: Kaja Lorenci, Snježana Premuš

Oblikovanje svetlobe/Lighting Design: Henk Danner

Tehnična izvedba/Technical execution: Nico van der Vegte

Produkcija/Production: International Choreographic Arts Centre Amsterdam

Koprodukcija/Co-producers: Frascati, naročilo in koprodukcija/commissioned and co-produced by Cover#2 Festival

 

Naslov izvirne predstave/Title of the original piece: Trio A (1966) in Manifesto Proti / and No Manifesto (1965)

Koreografija/Choreographer: Yvonne Raine

 

www.andreabozic.com

 

Dogodek so omogočili / The event was enabled by:

Rodrigo Sobarzo de Larraechea: A P N E A (A P N E A, 2013)

september 1st, 2017 by

Kino Šiška, Katedrala, sreda, 20. 9. 2017, ob 21:00
Vstopnina: 7/9 EUR. Vstopnica velja tudi za predstavi Eno in mono(p)LES.
Trajanje: 60 min
Facebook dogodek>

Foto: Hanne Nijhuis

Čilskega koreografa Rodriga Sobarza de Larraechee, ki živi in dela na Nizozemskem, je domače občinstvo spoznalo leta 2011 na festivalu Plesna Vesna, ko je v Mini teatru nastopil s predstavo Rudarjenje. Rodrigo Sobarzo de Larraechea v svojih predstavah telo zadržuje na mestu, na katerem meje med gibalno, plesno in drugimi materialnostmi (snovnostmi) prehajajo v oblike enačb ali se manifestirajo kot neka vrsta zaznamovane, a minimalne razlike. Sobarzo de Larraechea se v predstavi A P N E A  kakor obsesivni znanstvenik ukvarja z istoimensko telesno anomalijo ali patološkim fenomenom, ko človeku zastane dih − z neko fiziološko in materialno prekinitvijo, ki ji skuša v koreografskem delu najti prostorsko ustreznico. Zato predstava deluje kot neka vrsta instalacije v času. Da bi to udejanjil, mu je v pomoč zvočna in svetlobna tehnologija ter vrsta različnih snovi in njihovih tekstur, s katerimi v ritem (odmerjen s frekvenco srčnega utripa) namešča prekinitev ali manipulira prekinitev z ritmičnimi akcijami. Kar se spreminja in proizvaja svojevrstno lepoto, so v predstavah Sobarza de Larraechee telesni in materialni učinki koreografskih akcij. V njih spregovori neki novi konstrukt narave.

Koncept in izvedba/Concept and performance: Rodrigo Sobarzo de Larraechea

Oblikovanje svetlobe/Lighting design: Jan Fedinger
Produkcija/Production: Het Veem Theater production

Koprodukcija/Co-producers: Dance4 Nottingham, Workspace Brussels

Samuel Lefeuvre: mono(p)LES (MonoLOG, 2012)

september 1st, 2017 by

Kino Šiška, Katedrala, sreda, 20. 9. 2017, ob 19:00
Vstopnina: 7/9 EUR. Vstopnica velja tudi za predstavi Eno in A P N E A.
Trajanje: 13 min
Facebook dogodek>

Foto: Oleg Degtiarov

18. februarja 1989, pet dni pred misterioznim umorom Laure Palmer v kultni televizijski seriji Davida Lyncha Twin Peaks, Gospa s polenom sreča Lauro pred barom Bang Bang. Najprej ji prisloni roko na svoje poleno, nato na njeno čelo. Mladenka popolnoma osupne, ko Gospa spregovori: »Kadar vznikne takšen ogenj, ga je zelo težko pogasiti. Krhke veje nedolžnosti zgorijo prve, in ko postane vetrovno, je v nevarnosti prav vsa dobrota.« Gospa s polenom je samo ena od nenavadnih osebnosti Lyncheve serije, poleno v njenih rokah pa medij negotovih informacij. Njen karakter je režiser razvil iz nekega drugega, ki naj bi se sprva imenoval Preizkusil bom svoje poleno v sleherni veji vednosti. Interferenca kratkega sola Samuela Lefeuvra mono(p)LES z Gospo iz Twin Peaksa proizvaja toliko pomenov, kolikor jih sami želimo. Informacij, ki jih prenaša na Lefeuvrovo telo poleno (angleško log), ne moremo natančno razbrati ali dešifrirati, vendar je iz gibanja razvidno, da so srhljivo diabolične in neizprosno uničujoče. Komponira jih – tako se zdi – strojna in programska oprema za filmsko montažo, toda Lefeuvrovo telo nam ne zmore sporočiti, o čem film govori. V nekem trenutku je poleno prebrutalen medij informacij, a ko ga naš protagonist končno odloži, se zdi, kakor da se njegovo telo spremeni v neko novo bojišče.

Koreografija, ples in glasba/Choreography, dance and music: Samuel Lefeuvre

Umetniško svetovanje/Artistic advice: Florencia Demestri

Glasba/Music: Groupe Entorse
Produkcija/Production: LOG asbl

Jefta van Dinther v sodelovanju z Minno Tiikkainen in Davidom Kiersom: Drobir (Grind, 2011)

september 1st, 2017 by

Stara mestna elektrarna, torek, 19. 9. 2017, ob 21:30
Vstopnina:: 7/9 EUR
Trajanje: 60 min
Facebook dogodek>

Foto: Viktor Gårdsäter

»Predstavljajte si prostor, ki se izmika čutom. Predstavljajte si ritme, ki napadejo vaš vid. Predstavljate si sobo, v kateri dimenzije prostora postajajo prožne. Predstavljajte si naval zvoka, ki telo spreminja v vibracije. Predstavljajte si svetlobo, ki vas pripravi do zaznave teme. Drobir je prostor, v katerem komponente telesa, svetlobe in zvoka ustvarjajo vezi, ki zadenejo, zmedejo in premaknejo.« Predstava Jefte van Dintherja zdrobi različne oblike materialnosti in energij v spremenjeno, premeščeno čutno snov, ki nam omogoči, da telo zavonjamo v barvah, zvokih in oblikah prostora. Premesti in presnovi se v krajino naše nepričakovane zaznave in tako ustvarja posebno obliko telesnih paralaks. Predstavo Jefte van Dintherja Drobir v program CoFestivala vabimo že več let. Letos nam je končno uspelo. Gre za enega najreferenčnejših sodobnoplesnih solov zadnjih let, za katerega bi bilo resnično škoda, da ga ne bi videli.

Koncept/Concept: Jefta van Dinther, Minna Tiikkainen

Koreografija in ples/Choreography and dance: Jefta van Dinther

Oblikovanje svetlobe/Lighting design: Minna Tiikkainen

Oblikovanje zvoka/Sound design: David Kiers

Produkcija/Production: Jefta van Dinther Sure Basic, Minna Tiikkainen

Produkcijsko vodstvo/Production management: Emelie Bergbohm

Postprodukcija /Distribution: Koen Vanhove

Administracija/Administrative structure: Interim Kultur Sweden, Frascati Productions The

Netherlands

Koprodukcija/Co-producers: Frascati Productions (Amsterdam), Weld (Stockholm), Tanzquartier (Vienna), PACT Zollverein (Essen), Grand Theatre (Groningen) in/and Jardin d’Europe preko/through Cullberg Ballet (Stockholm)

 

Zaradi svetlobnih učinkov epileptikom ogled predstave odsvetujemo.

www.jeftavandinther.com

Barbara Matijević & Giuseppe Chico: Zlivanje (Forecasting, 2012)

avgust 31st, 2017 by

Slovensko mladinsko gledališče, torek,  19. 9. 2017, ob 20:00
Vstopnina: 7/9 EUR
Trajanje: 50 min
Facebook dogodek>

Zabavna in premišljena dramaturško-koreografska serialka za laptop in človeško telo, v kateri hrvaška koreografinja in performerka Barbara Matijević s svojim telesom do celovitosti (telesne podobe) dopolnjuje izbor posnetkov z Youtuba, nas nagovori na več ravneh: kot »sprožilec fikcije, zaloga znakov in njihovih pomenov, sklad izrekov, ki obiskovalca ali uporabnika postavljajo pred vajo informacijske obdelave, razpete med fragmentirano empirično neposred(ova)nostjo in hiper abstrakcijo.« Ta preprosti performativni predlog postane pogoj za malo ali veliko dramo, za konfrontacijo med virtualnim svetom in stvarnostjo telesne (samo)zaznave, za spoj prostorskih in časovnih premestitev, za spoj mediatizirane (dvodimenzionalne) in neposredne (prisotne) telesne podobe. »Rezultat je vrtoglava hibridna izkušnja, področje nerazloč(e)nosti, ki ga ustvarja sama logika videov, razpeta med banalnostjo vsakdanjih položajev, gibanj in predmetov in možnost njihove preobrazbe v nova orodja samo-pripovedi.« Barbara Matijević, ki je ljubljanskemu občinstvu znana po sodelovanju s kolektivom Via Negativa, se s predstavo Zlivanje, zadnjim delom trilogije z naslovom Teorija performansa prihodnosti ali Je morda edini način, da se izognemo masakru, prevzem njegovega avtorstva? (vanj spadata še Jaz sem 1984, 2008, Skladbe, 2009), ljubljanskemu občinstvu kot samostojna avtorica (natančneje kot soavtorica z Giuseppejem Chicom) predstavlja prvič.

Avtorja scenarija in režiserja/Written and Directed by: Giuseppe Chico, Barbara Matijević

Nastopajoča/Performer: Barbara Matijević

Dramaturško svetovanje/Dramaturgical Assistance: Saša Božić
Produkcija/Production: 1er Stratagème and De facto

Koprodukcija/Coproduction: Kaaitheatre (Brüssel), UOVO (Mailand)

 

www.premierstratageme.net

Jana Jevtović in Célina Larrèrović: Koreografija, BABY! Epizoda 6 / SLAVA MATERINSTVU (Chorégraphie, BABY! Episode 6 / HAIL MAMMARY, 2017)

avgust 31st, 2017 by

Projektni prostor DUM, 22. 9.−24. 9. 2017, od 16:00 do 18:00 (22. in 23. 9.) ter od 13:00 do 15:00 (24. 9.)
Vstop prost
Facebook dogodek>

Photo: Jana Jevtović

Koreografija, BABY! Epizoda 6 / Slava materinstvu je nova epizoda v seriji Koreografija, BABY!, ki sta jo Jana Jevtović in Célina Larrèrović zasnovali leta 2011, da bi se soočili s kompulzivnostjo filozofaže v sodobnem plesu, z izpraznjenimi oznakami v koreološki vednosti, ki zavratno sooblikujejo njuno delo, z njim pa tudi življenje. Ustvarjalki sta se zagrizli v betonski novorek centralnega komiteja koreografske partije Evrope in ga z opiatskimi kompozicijskimi razpostavami, anti-biotičnimi ritmi in vrtoglavo rabo scenskih, zvočnih in plinskih elementov izpostavili njegovim lastnim protislovjem. Nekakšno izganjanje konceptualnega hudiča, bi lahko rekli. V novi epizodi Koreografija, BABY! Epizoda 6 / Slava materinstvu bosta ustvarjalki proces ustvarjanja obravnavali z zelo vprašljivo enačbo med ustvarjanjem umetnosti in življenja. »Moje predstave so kakor moji otroci,« smo večkrat slišali govoriti umetnike. »A res? Morda. Morda pa ne.« Kaj bi to lahko pomenilo, se bosta ustvarjalki kot mladi mamici spraševali na enomesečni rezidenci v Ljubljani, kjer bosta z njima tudi njuna malčka. Ali je ustvarjanje življenja in umetnosti primerljivo, kaj pomeni, iz česa izhaja in ali je to primerna ali neprimerna pomenska vzporednica, to je zdaj vprašanje.

 

Koncept/Concept: Jana Jevtović, Célina Larrèrović

Izvajalci/With and by: Jana Jevtović, Iljas Jevtović Grabarac, Célina Larrèrović, Mahault Vernerey, in posebni gosti/and special guests

Oblikovanje svetlobe/Lighting Design: Zoran Grabarac

Produkcija/Production: Nomad Dance Academy Slovenia, Jana Jevtović, Célina Larrèrović

S podporo Mestne občine Ljubljana – Oddelka za kulturo, Javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti republike Slovenije in projekta Ples nadaljevanja, ples posredovanja, ples sanjanja  /Supported by: Municipality of Ljubljana – Department for Culture, The Public Fund for Cultural Activities of the Republic of Slovenia and the project DANCE ON, PASS ON, DREAM ON.

 

Dogodek so omogočili:

choregraphiebaby.blogspot.mk

Konferenca Ples na različnih straneh časa

avgust 31st, 2017 by

Vodnikova domačija Šiška, torek, 19. 9. 2017, od 10:00 do 14:00
Vstop prost
Facebook dogodek>

Foto: Anna Hankel

Na konferenci Ples na različnih straneh časa bodo strokovnjaki, poznavalci in umetniki s sodobnoplesnega področja spregovorili o vidikih staranja, političnih implikacijah staranja plesne populacije, izkušnjah spreminjajočega se telesa in oblikah medgeneracijskih vezi na sodobnoplesnem področju.

Udeleženci: Maja Delak, Silvia Marchig, Martin Nachbar, Madeline Ritter, Nelson Valmor

 

PLES NADALJEVANJA, PLES POSREDOVANJA, PLES SANJANJA (DANCE ON, PASS ON, DREAM ON) je obsežen kulturni in umetniški projekt, ki ga je razvilo devet organizacij iz osmih evropskih držav, da bi naslovile problematiko staranja na plesnem področju in v družbi nasploh. Vodi ga neprofitna organizacija Diehl+Ritter iz Berlina, njegovi partnerji pa so Beograjski plesni festival, nizozemska umetniška univerza Codarts, kolektiv GRIP belgijskega koreografa Jana Martensa, avstrijski kulturni center Festspielhaus iz St. Pöltna, Nizozemski plesni festival, švedska plesna skupina Jus de la Vie, Nomad Dance Academy Slovenija in gledališče Sadler’s Wells iz Londona.

Zveza partnerjev se je s svojim produkcijskim znanjem, mrežo predstavitvenih prizorišč, festivalov ter izobraževalnih institucij in programov zavezala k spremembam: da bi se ignoriranje in zapostavljanje starejših plesalcev in človeških teles nehalo, se je odločila, da bo tako v okvirih scenskih umetnosti kakor tudi v družbi afirmirala proces staranja in njegovo izkustveno bogastvo.

Projekt je sestavljen iz treh vsebinskih stebrov:

PLES NADALJEVANJA je usmerjen v zagotavljanje dolgoročnosti plesnih karier. Skupina vrhunskih plesalcev, starejših od 40 let, razvija in pleše razmeroma obsežen repertoar del, ki jih zanje ustvarjajo vrhunski mednarodno uveljavljeni koreografi. Z njimi jih postavljajo pred izzive v trenutku, ko bi se njihove kariere običajno zaključile. Skupina gostuje po Evropi.

PLES POSREDOVANJA raziskuje načine predajanja tako efemernih in izkustvenih znanj in del, kakršen je ples. Akademske in raziskovalne projekte s področja športnih znanosti, plesnih študij in družboslovja združuje z izkustvenimi in performativnimi oblikami podajanja znanja, pri čemer plesalci in koreografi eksperimentirajo z novimi digitalnimi načini in formati dokumentiranja.

PLES SANJANJA je namenjen starejšim ljudem, ki jih zanima ples in gibalno ustvarjanje. Udeležujejo se različnih programov in si skupaj s partnerji zastavljajo vprašanja, kako želimo živeti, ko se postaramo. Lokalni plesni projekti, participatorne oblike predstav in medgeneracijski projekti dajejo starejšim glas ter spodbujajo nova srečanja in deljenje različnih izkušenj v plesu.

Nomad Dance Academy Slovenija se kot partner evropskega projekta PLES NADALJEVANJA, PLES POSREDOVANJA, PLES SANJANJA ukvarja s fenomenom časa v skladu z domačimi potrebami, pričakovanji in interesi. Zanimajo nas oblike medgeneracijskih sodelovanj v umetniških in aktivističnih oblikah ter v regeneriranju potencialnih družbenih vezi. Čas nas zanima z vidika zgodovinskih družbenih vezi, v katerih so stvarne institucionalne mreže nadomestile imaginarne institucije v obliki regijskega povezovanja in zgodovinskih vidikov jugoslovanske in post-jugoslovanske (plesne) umetnosti. Obenem te družbene vezi zagotavljajo dokumentacijo, arhiviranje in zgodovinjenje naših skupnih zgodb in v izbrisani skupnosti ustvarjajo nove povezave. To vprašanje je za nas zelo pomembno, saj se soočamo z izzivi neizpodbitnega dejstva, da se starejša generacija domače sodobnoplesne skupnosti v naslednjih letih približuje prvemu valu upokojitev, s čimer se odpirajo socialni in skupnostni problemi, s kakršnimi se nam doslej ni bilo potrebno soočati.

 

Dogodek so omogočili:

Martin Nachbar: Ponavljavec – Plesna predstava z očetom (Repeater − Tanzstück mit Vater, 2007)

avgust 31st, 2017 by

Kino Šiška, Katedrala, ponedeljek, 18. 9. 2017, ob 20:00
Vstopnina: 7/9 EUR
Trajanje: 55 minut
Facebook dogodek>

Foto: Fabian Lehmann

Ponavljavec − Plesna predstava z očetom nemškega koreografa Martina Nachbarja nas sooči s spremenljivostjo družinskih odnosov, ki so vselej proizvod časa. Časa, ki ni pogojen zgolj z individualnimi življenji, temveč je tudi odraz širšega, spreminjajočega se družbenega ustroja. Nachbar obe različici naslovi z ukinitvijo časovne meje sodobne delovne ekonomije in v gozdu svojega lastnega poklica izseče jaso, na kateri se lahko ponovno sreča z očetom. Kljub temu da je gonilna sila procesa zdaj Nachbar sam, da je tisti, ki narekuje pogoje in omejitve, ki mu jih je v otroštvu zapovedoval oče, pa ne gre za golo reverzibilno ponovitev socializacijskih obrazcev, temveč za ustvarjanje možnosti drugačnega so-bivanja. Predstava na subtilen način obravnava problem ranljivosti, krhkosti in negotovosti srečanja, bližine in življenja samega. Za preoblikovanje nekega danega odnosa. V Ljubljani bomo videli zadnjo ponovitev predstave.

 

Koreografija/Choreography: Martin Nachbar

Ples in nastopajoča/Dance, Performance: Klaus Nachbar, Martin Nachbar

Umetniško sodelovanje/Artistic Collaboration: Jeroen Peeters

Oblikovanje svetlobe/Lighting Design: Bruno Pocheron

Oblikovanje zvoka/Sound Design: Boris Hauf

Produkcija/Production: Martin Nachbar

Koprodukcija/Coproduction: brut Wien, FFT Düsseldorf, Sophiensaele, Berlin

 

Dogodek so omogočili:

Magdalena Chowaniec: Zatočišče (Sanctuary, 2014)

avgust 31st, 2017 by

Kino Šiška, Katedrala in Komuna, nedelja, 24. 9. 2017, ob 20:00
Vstopnina: 7/9 EUR
Trajanje: 75 min
Facebook dogodek>

Poljska koreografinja, plesalka, performerka in glasbenica Magdalena Chowaniec, ki živi in dela na Dunaju, predstavo Zatočišče zastavi kot mesto spopada z invazivnim poblagovljenjem naših življenj in biti. Ritmizirana poblagovljena vsakdanjost spodbuja nastanek monotone koreografije človeških samorazprodaj, ki se utrjujejo z družbenimi in družabnimi rituali, z znamčenjem človeških teles in z balastno mimikrijo. Predstava si postopoma nadeva vse bolj absurdna oblačila populizma. Nezapovedano postaja obveza, borba za (raz)vidnost posameznega življenja pa vse bolj banalna igra samouprizarjanja. Enačaj med različnimi ideološkimi aparati, ki v predstavi nastopajo kot metagledališki stroji, postane vse bolj neposreden. Gledališče je poligon za eksperimentiranje, metafora sodobne poblagovljene družbe in koreografsko zatočišče. Magdalena Chowaniec podčrtuje praznino prenasičenih podob, besed in vedenjskih matric z maščevalnim obrazcem plakatne ploskosti, z grotesknostjo pa ta absurdni ritual sili v implozijo.

 

Koncept in režija/Concept and Directed by: Magdalena Chowaniec

Nastopajoči/Performance: Magdalena Chowaniec, Mzamo Nondlwana and Markus Steinkellner

Glasba/Music: Mermaid&Seafruit (Markus Steinkellner, Magdalena Chowaniec)

Besedila/Lyrics: Mermaid&Seafruit

Oblikovanje svetlobe/Lighting design: Joe Albrecht

Kostumografija in scenografija/Costumes and Set Design: Magdalena Chowaniec

Produkcija/Production: VierHochDrei

Koprodukcija/Coproduction: WUK Theater/Tanz.

Christos Papadopoulos: Elvedon (Elvedon, 2016)

avgust 31st, 2017 by

Kino Šiška, Katedrala, nedelja, 17. 9. 2017, ob 20:00
Vstopnina: 7/9 EUR
Trajanje: 50 minut
FB dogodek>

Foto: Patroklos Skafidas

Elvedon je neobstoječi magični, mitični prostor, namišljeni nekraj, ki ga je ustvarila Virgina Woolf v romanu Valovi (The Waves) kot simbolen, nadrealističen in sanjski prehod, v katerem se do neprepoznavnosti zlijejo sreča in strah, razlogi in čustva, življenje in smrt. A tudi življenje samo je, če ga pogledamo iz daljave, blizu sanjskemu. Določa ga utripajoče, ritmično ponavljanje, ki je vselej v nekakšnem odnosu do večjega organizma: mnoštva, skupnosti, s katerimi neizbežno valovi in drsi v nedoločeno in razprto prihodnost. Tako kot je telo posameznika nedokončano in na različne načine negotovo, a vselej odvisno od okolice, je tudi koreografija koreomorfnih množinskih konfiguracij grškega koreografa Christosa Papadopoulosa strukturirana odprto. Tako se odprejo možnosti, da gledalec v koreografijo zaplava s svojimi zgodbami, pričakovanji, mislimi in čustvi. V tem prostoru nastaja nova, negotova, tankočutna sanjska zgodba in krajina. Ne preseneča, da je avtor s tem delom prepričal tudi mednarodno žirijo mreže Aerowaves.

 

Koncept in koreografija/Concept and Choreography: Christos Papadopoulos.

Izvirna glasba/Original Music: Coti K

Oblikovanje svetlobe in tehnika/Lighting Design and Technician: Miltos Athanasiou

Kostumografija/Costume Design: Aggelos Medis

Plesalke in plesalci/Dancers: Georgios Kotsifakis, Maria Bregianni, Chara Kotsali, Ioanna Paraskevopoulou, Nadi Gogoulou, Charalampos Kousios

Navdihnjeno z romanom Valovi Virginije Woolf/Inspired by the novel Waves by Virginia Woolf

Produkcija/Production: Christos Papadopoulos, Leon, Wolf Dance Company

Doris Uhlich: Bum teles (Boom Bodies, 2016)

avgust 31st, 2017 by

Kino Šiška, Katedrala, sobota, 16. 9. 2017, ob 20:00 – otvoritev festivala
Vstopnina: 7/9 EUR
Trajanje: 60 minut
FB dogodek>

Foto: Theresa Rauter

Avstrijska koreografinja Doris Uhlich, ki se je na CoFestivalu 2015 predstavila s predstavo More Than Naked, v delu Bum teles nadaljuje raziskavo sledi, ki jih materialnost telesa pušča v prostoru in odzvenu časa. Kot v vrsti svojih drugih koreografij, se ustvarjalka tudi tokrat osredotoča na pulz skupinskega organizma in njegovo telesno nedokončanost, da bi lahko vanj nastavljala pasti ustvarjalnih in zvedavih vprašanj, privezanih na zavozlana mesta telesnih razmerij, ter tako subtilno zagotovila ustrezno koreografsko optiko tudi občinstvu. Nedokončanost se v predstavi razpre kot potencialnost, kot tista sila, ki skozi ponavljanje proizvaja konfiguracije majhnih razlik. Z njimi vznikajo novosti, presenečenja in z negotovostjo ustvarjajo spremembe, ki našim telesom zagotavljajo čas. Ponavljanje − kot ga z delikatnimi koreografskimi postopki razprostira Doris Uhlich, z delokacijo ritualnega mesta, v katerem že sam izbor plesalcev kot tudi komponiranje njihovih pojavnosti odpira prostor za motrenje iz različnih perspektiv − je namreč v nasprotju z reprezentacijo.

 

Koreografija/Choreography: Doris Uhlich

Plesalke in plesalci/Dancers: Eyal Bromberg, Ewa Dziarnowska, Christina Gazi, Hugo Le Brigand, Mzamo Nondwana, Yali Rivlin, Roni Sagi, Anna Virkkunen

Dramaturgija/Dramaturgy: Heike Albrecht

DJ: Boris Kopeinig

Oblikovanje svetlobe/Lighting Design: Bruno Pocheron

Strokovni komentarji/Feedback: Katalin Erdödi, Yoshie Maruoka, Christine Standfest

Tehnično svetovanje/Technical adviser: Gerald Pappenberger

Produkcija/Production: Theresa Rauter, Christine Sbaschnigg / insert (Theaterverein)

Koprodukcija/Coproduction: Tanzquartier Wien

Dogodek je omogočil: AUSTRIAN PERFORMANCE NETWORK (APN) Guest Performance Fund, ki ga podpira Arts and Culture Division of the Federal Chancellery of Austria.

 

www.dorisuhlich.at

Vstopnice za Chorus že v prodaji!

avgust 22nd, 2017 by

Žigana Krajnčana, Gašperja Kunška in Jana Krmelja, prejemnike Kulturnega evra 2016, v predstavi Chorus zanimajo prav telesa kot zaloge neskončnega števila možnih utelešenj, telesa v njihovih potencialnostih, ne gotovostih, v prostorih, preden se spremenijo v svoje razvidne in določene podobe, ki si nadanejo imena ali jim imena pripišemo drugi. Zanimajo jih telesa, preden vstopijo v imenik spektakla (sveta).

Premiera predstave bo 12. septembra 2017, ob 20.00, v Kinu Šiška. Vstopnice (7 € predprodaja, 9 € na dan dogodka) lahko kupite na tej povezavi ali na vseh Eventimovih prodajnih mestih.

Predstava poteka v okviru festivala Spider in v sodelovanju s CoFestivalom.

Produkcija: Kino Šiška.
Koproducenti: Exodos Ljubljana, Alien Express, Urban Roof in Plesna šola Urška.

Žigan Krajnčan, Gašper Kunšek, Jan Krmelj: Chorus

avgust 22nd, 2017 by

Kino Šiška, Katedrala, torek, 12. 9. 2017, ob 20:00
Vstopnina: 7/9 EUR
Trajanje: 60 min
Facebook dogodek>

Ustvarjalce predstave Chorus ples zanima kot trangresivna gesta, ki lahko preseže normirano in stvarno, saj je gibanje kot relacijska Reč vselej stvar medtelesnega in s tem zelo plodna možnost politične emancipacije. “Ples je vselej lociran vmes – v neki pogoj skupnosti. Nima lastne pozicije; dar je, ki ga prejmemo brez sprejetja, dar, ki ga damo brez dajanja. Skupaj lahko obstajamo le vmes, v praznih prostorih, črnih luknjah, naših nenehnih nesporazumih, ki vzpostavljajo resničnost. Eno smo lahko le skozi razliko,” je v imenu ustvarjalcev zapisal Jan Krmelj. Tragiški chorus, iz katerega izhajata nenazadnje besedi choreogus (meščan, ki ureja in plačuje zbor) in koreograf, je kot manifestacija različnih vidikov javnosti, zakonov in morale za njih retoričen glas informacije in družbenega komentarja. “Naš chorus molči. Vse preveč dogodkov in konceptov je, da bi jih lahko naslovili. Chorus se tu distancira od človeškega sveta, ponovno vstopi v predtragiško formo, da bi se dotaknili nečesa, kar ni sporočljivo.” In da bi naslovili nekaj, kar najčisteje naslavlja beseda “odsotnost”.

 

Koreografija in režija: Žigan Krajnčan, Gašper Kunšek in Jan Krmelj

Gibalni principi: Žigan Krajnčan in Gašper Kunšek

Konceptualna zasnova: Jan Krmelj (DivinaMimesis)

Izvajalci: Sara Janašković, Žigan Krajnčan, Gašper Kunšek, Teja Modrijan, Kristýna Šajtošová in Alex Tesch

Skladatelj & izvajalec glasbe: Kristijan Krajnčan

Oblikovalec luči: Borut Bučinel

Producenta: Nataša Zavolovšek in Mitja Bravhar

Produkcija: Center urbane kulture Kino Šiška

Koproducenti: Alien Express, Exodos Ljubljana, Plesna šola Urška in Urban Roof

 

Predstava poteka v okviru festivala Spider in v sodelovanju s CoFestivalom.

Chorus je zmagovalni projekt razpisa za Kulturni evro 2016.

Letos bo v znamenju sodobnega plesa že september!

junij 26th, 2017 by

Viktor Gårdsäte: Performance GRIND by Jefta van Dinther, Minna Tiikkainen and David Kiers

CoFestival, mednarodni festival sodobnega plesa, se bo letos odvijal od 16. do 24. septembra na različnih ljubljanskih prizoriščih. Postregli vam bomo z mednarodnimi in domačimi produkcijami, umetniškimi delavnicami, predstavitvami, pogovori in filmskim večerom.

CoFestival 2017 je stičišče umetniške in produkcijske moči Kina Šiška ter Nomad Dance Akademije in sodelovanja s partnerji doma ter na tujem.

Z veseljem že lahko potrdimo prihod sledečih umetnic_kov: Doris Uhlich, Christos Papadopoulus, Martin Nachbar, Barbara Matijevic, Jefta van Dinther, Mateja Bucar, Rodrigo Sobarzo de Larraechea, Samuel Lefeuvre, Andrea Bozic, Willi Dorner, Andreja Rauch Podrzavnik, Jana Jevtovic, Celine Larrere, Jack Walsh in Magdalena Chowaniec.

V sodelovanju s festivalom Spider pripravljamo tudi premierno uprizoritev predstave Chorus avtorjev Žigana Kranjčana, Gašperja Kunška in Jana Krmelja.

Za najnovejše informacije in najave nam lahko sledite na Facebooku.

Utrinki s CoFestivala 2016

februar 10th, 2017 by

Zaključek CoFestivala

december 2nd, 2016 by

Zaključni del CoFestivala prinaša tudi festivalske vrhunce. Z vidika telesnega nasilja v sodobni družbi se ukvarja predstava mladih nemških umetnikov Verene Billinger in Sebastiana Schultza Nasilni dogodek, v petek 2. 12. 2016 v LGL Odru pod zvezdami. Tradicionalne obrazce plesnih kolektivov pod optiko korporativne ekonomske eksploatacije z antropološkim pristopom koreografsko raziščeta Amanda Piña in Daniel Zimmerman v predstavi Ples in upor iz serije Ogrožena človeška gibanja v soboto 3. 12. in nedeljo 4. 12. 2016 v Kinu Šiška.

Predstava Približevanja #5 nemško-srbskega tandema Martina Sonderkampa in Darka Dragičevića nam razodene, da družbenega in političnega prostora ali prostora emancipacije ni mogoče razumeti brez temeljnega razumevanja posebnosti fenomenoloških – materialnih dinamik (individualnih ali mnoštvenih) teles v odnosu do kraja in njegove utilitarnosti (prostora), pa bon a sporedu v soboto 3.12.2016 v KC Tobačna.

Ne zamudite vikenda s CoFestivalom.

CoFestival 2016 – vstopnice že v prodaji!

november 15th, 2016 by

Z veseljem vas obveščamo, da so vstopnice za dogodke CoFestivala in CoFestivalska vstopnica za vse predstave že v prodaji na Eventimovi spletni strani in Eventimovih prodajnih mestih.

Cena festivalske vstopnice: 30 EUR

Več informacij o vstopnicah>

CoFestival 2016 – mednarodni festival sodobnega plesa

november 9th, 2016 by

Ljubljana, 25. 11.–4. 12. 2016

Letošnji CoFestival − mednarodni festival sodobnega plesa – predstavlja serijo vrhunskih tujih in domačih sodobnoplesnih del in dogodkov, ki se na različne načine ukvarjajo z vprašanji kolektivnosti in individualnosti ter njunimi simptomi na prepustni meji med javnim in zasebnim, da bi tako prevprašali potenciale novih družbenih kohezivnosti. Program festivala so ustvarili interesi in ambicije njegovega umetniškega odbora, ki ga zanimajo sodobni pristopi h koreografskim praksam in načini, kako komunicirajo z javnostjo in občinstvi. Program festivala je − tako kot vselej doslej − ustvarjen kolektivno, konsenzualno, zastavljen je problemsko.

CoFestival je nastal iz sklepnih produkcij pod skupnim naslovom Kratki rezi (Short Cuts) izobraževalnega cikla Nomad Dance Academy, ki je potekal med letoma 2008 in 2010 v Ljubljani. Ker so že zadnji kratki rezi spontano prešli v obliko razširjenega mednarodnega festivalskega programa, smo se leta 2011 odločili za festival Pleskavica, na katerem smo v dvorani in drugih prostorih Dijaškega doma Tabor gostili 36 tujih umetnikov in strokovnjakov, ki delujejo na področju sodobnih koreografskih praks. S Pleskavico 2011 smo iniciirali izvirno, participatorno in inkluzivno obliko festivalskega programa in koreografskega dela na robu drastičnih finančnih rezov za kulturo. Leta 2012 smo morali zato povezati več festivalov in mednarodnih programov, ki smo jih ustvarjali ali v njih sodelovali na sodobnoplesnem področju: Pleskavico (Fičobalet in NDA Slovenija), Ukrep, festival plesnih perspektiv (PTL z Roko Vevarjem, Sinjo Ožbolt in Živo Brecelj), aktivnost mreže EDN z evropskim projektom Modul Dance (Kino Šiška z Goranom Bogdanovskim, Mitjem Bravharjem in Simonom Kardumom) in aktivnost regijske mreže Nomad Dance Academy (Dragana Alfirević, Dejan Srhoj, Goran Bogdanovski, Jasmina Založnik in Rok Vevar). Nastal je CoFestival, ki je v letih od 2012 do 2014 doživljal blago rast in spremembe in se leta 2015 skonsolidiral v trenutno edini resni mednarodni sodobnoplesni festival pri nas. Vsebinsko in finančno smo v teh letih naredili programski in produkcijski čudež.

Letošnji Letosnji festivalski program smo sestavili tik pred objavo rezultatov državnega financiranja. Takrat je postalo jasno, da se je sodobni ples v Sloveniji znašel v najmračnejšem letu, odkar imamo samostojno državo. Stanje pri nas namreč meji na javni izbris te umetniške prakse. Področje sodobnega plesa v Sloveniji je postalo brutalno segregirano zaradi odsotnosti strokovnih kriterijev, zaradi odsotnosti, ki v resnici odloča o pravici do dela. Za naše ustvarjalno področje bo to imelo dolgoročne posledice. To moramo vedeti. Umetniška ekipa CoFestivala s programsko usmeritvijo in delom vztraja pri strateški krepitvi področja, in tako kanimo ravnati tudi v prihodnje. Naše taktike se utegnejo tudi nekolikanj zaostriti.

cofestival-2016-fb-cover-01

Letošnji CoFestival prinaša koreografsko masovko Kolektivni poskoki uveljavljene nemške koreografinje Isabelle Schad, v kateri koreografinja prevprašuje emancipatorne potenciale mnoštvenega plesnega telesa. Tradicionalne obrazce plesnih kolektivov pod optiko korporativne ekonomske eksploatacije z antropološkim pristopom koreografsko raziščeta Amanda Piña in Daniel Zimmerman v predstavi Ples in upor iz serije Ogrožena človeška gibanja. Z vidiki kolektivnosti in estetike se na različne načine ukvarjata predstavi Gorana Bogdanovskega 2:0, ki pomeni vrnitev k razseljenemu baletno-nogometnemu kolektivu iz leta 2000, s katerim je koreograf v ljubljanski operi predstavil svojo sodobno baletno uspešnico 1:0, ter španskega plesalca in koreografa Alberta Quesade, ki se v Solu na Bacha in Glenna ukvarja s koreografsko proceduralnostjo, s katero je koreografovo instanco v novejši plesni zgodovini nadomestila egalitarna raba plesnih partitur in s tem de-hierarhizirala koreografsko polje plesnega modernizma. Z vidiki telesnega nasilja v sodobni družbi se ukvarja predstava mladih nemških umetnikov Verene Billinger in Sebastiana Schultza Nasilni dogodek, v kateri se oblike sodobne spektakularne telesne brutalnosti analizirajo v različnih oblikah mediatizacije, flamsko- portugalski duet Še vedno te prenašam Pietera Ampeja in Guilherma Garrida pa razstavlja nasilnost moškega prijateljstva v okviru heteronormativnosti. Performans domače umetnice Bare Kolenc z naslovom Retorika − Zasebne misli problematizira institucijo sodstva in pravne retorike v razmerju do odmerjene retorične funkcije, ki je znotraj sodnega aparata dodeljena posamezniku, predstava Samo moje srbskih plesalcev, performerjev in koreografov Igorja Koruge in Ane Dubljević pa se na pretresljiv način ukvarja z oblikami sodobne psihopatologije ter hkrati zastavlja vprašanje, ali izstop iz privatnega razreševanja sistemskih protislovij lahko privede do nove družbene konsolidacije.

Predstava Približevanja #5 nemško-srbskega tandema Martina Sonderkampa in Darka Dragičevića nam razodene, da družbenega in političnega prostora ali prostora emancipacije ni mogoče razumeti brez temeljnega razumevanja posebnosti fenomenoloških – materialnih dinamik (individualnih ali mnoštvenih) teles v odnosu do kraja in njegove utilitarnosti (prostora), solo Roberte Milevoj z naslovom Spet Roberta pa si s tankočutno plesno ekspresivnostjo zastavi vprašanje, ali je med naravnim in umetnim prostorom ob eskapizmu možna še kakšna sprava in stik.

Spremljevalni program se bo ukvarjal z razširjenimi pogledi na pojem koreografskega, plesnega in kulturnega dela ter s časovnimi (zgodovinskimi) telesnimi in umetniškimi sledmi. Zgodovinske plesne kontekste in skupnosti bosta naslavljala razstava Ksenija Hribar: med britanskim in slovenskim sodobno plesnim kontekstom ter strokovno srečanje Arhiviranje koreografskih praks v okviru programa Nomad Dance Institute. Z različnimi fenomeni akumulacij časa v telesih se bomo ukvarjali z Martinom Sonderkampom in Darkom Dragičevićem na delavnici Podaljševanja #1, ob filmu Michaela Maurissensa Telo kot arhiv in v pogovoru s plesnim dramaturgom Guyom Coolsom na predstavitvi njegove nove knjige Imaginative Bodies. Nina Božič Yams in Dejan Srhoj bosta na delavnici Uporaba koreografskih orodij v organizacijskem kontekstu sodobni ples skušala razširiti na druga polja družbenih dejavnosti, vsi skupaj pa se bomo na predstavitvi knjige Franca Berardija Bifa z naslovom Kognitarci in semiokapital, ki bo kmalu izšla pri Zavodu Maska, s Katjo Čičigoj poukvarjali s perečim vprašanjem prekarnega dela.

Pred nami je torej 5. izdaja z imenom CoFestival in 9. izdaja našega skupnega dela. CoFestival, mednarodni festival sodobnega plesa, razumemo kot koreografsko manifestacijo aktivnega državljanstva in umetniško konsolidacijo razlik, ki terjajo dogovarjanje, argumentiranje, pogajanje o načinih sobivanja in vsakokratni posluh za drugega. Izhajamo iz razširjenega pojmovanja koreografskih praks kot specifičnega umetniškega delovanja in širokega naziranja koreografskega in plesnega dela, ki ni povezano zgolj s proizvodnjo odrskih del, ampak tudi z načini produktivnosti in predvsem ustvarjalnosti, ki ne težijo izključno k ustaljenim oblikam kulturnega produkta in se običajno odvijajo izven javnega, četudi odločilno vplivajo na načine dela in mišljenja plesa in koreografije. Za nas je izjemno pomembno procesno, kontinuirano, dolgoročno in poglobljeno delo na področju koreografskih praks in njihove kulture, pa tudi na širšem področju kulturne produkcije. In takšno delo še posebej podpiramo. Zavedamo se domače erozije kulturnega in koreografskega konteksta, ki načenja ustvarjalne procese predvsem zaradi negotovih dostopov do finančnih virov in drastičnih zaostritev preživetvenih modalitet umetnikov in ustvarjalcev. Če je sodobni kapitalizem v svoji pretežni meri podvržen produkciji subjektivitet, kar posledično pomeni tudi proizvodnjo individualnosti in imunitarnih strategij posameznih izoliranih entitet (posameznikov ali skupnosti), se mu v okviru CoFestivala upiramo s spodbujanjem intersubjektivnosti, drugačnih odnosov, ki jih razumemo kot predpogoj za formiranje (umetniške, kulturne) skupnosti, mišljenja skupnega in načinov sobivanja. Naše skupno delo je polno pogajanj, nesoglasij, argumentacij in upravljanja razlik, a vse to razumemo kot proces svojega skupnega in individualnega zorenja in učenja. V tem vidimo izzive in užitke. Čas, ki je povezan z našim skupnim delom, hkrati razumemo tudi v zgodovinskem smislu: kot proces razrednega boja, v katerem se je ob ostalih kulturnih in umetniških spremembah močno spreminjal tudi sodobni ples in koreografske prakse, zato je njihovo umeščanje v širši zgodovinski kontekst nekaj, s čimer želimo nadaljevati. Želimo si, da bi se naši gledalci zavedali, da je v ples naseljen obsežen čas zgodovine.

Želimo vam obilo užitkov ob ogledu predstav, veliko smiselnih vprašanj, ki se bodo ob tem porodila, na filmskih projekcijah, diskusijskih dogodkih, predavanjih in delavnicah bi vas radi videli v čim večjem številu, zatorej: podružite se z nami in sobivajte z našim CoFestivalom.

Za solidarnost, človeškost in medsebojno ljubezen!

Ekipa CoFestivala

 

Test Google Maps

september 29th, 2016 by
[ank_google_map]

Test Youtube / Vimeo

september 29th, 2016 by

YOUTUBE

VIMEO

 

Najavljamo CoFestival 2016!

september 28th, 2016 by

25. 11. – 4. 12. 2016

Na različnih ljubljanskih lokacijah se bo odvijala že četrta edicija CoFestivala. Letošnji mednarodni plesni festival odpira tematiki Plesa in Upora. Osmišlja tudi Skupnosti, kar se nanaša na nestrukturirano stanje, v katerem so vsi člani skupnosti delijo skupno izkušnjo, običajno skozi obred prehoda.

Z različnimi projekti se bodo predstavili domači in tuji koreografi in umetniki, med drugimi tudi Goran Bogdanovski, Igor Koruga, Ana Dubljević, Roberta Milevoj, Pieter Ampe, Guilhermo Garrido, Albert Quesada, Michael Turinsky, Isabelle Schad, Amanda Pina, Daniel Zimmerman, Bara Kolenc, Dejan Srhoj, Nina Božič, Martin Sonderkamp, Darko Dragičević, Verena Billinger in Sebastian Schulz.

V sklopu festivala bo predstavljen tudi razstavni projekt Roka Vevarja Ksenija Hribar Od LCDT do PTL.

Produkcija: Kino Šiška in Nomad Dance Academy Slovenija
Lokacije: Kino Šiška, LGL, Galerija Tobačna 001

Facebook CoFestival>

dancereistance-copy

Foto: Dance&Resistance: Nadaproduction

 

Utrinki s CoFestivala 2015

marec 15th, 2016 by

Ko ste že mislili, da je konec – nekaj utrinkov z našega so-bivanja naCoFestivalu 2015. Uživaj in deli jih.

 

 

Kino Šiška – član Evropske plesne mreže EDN

februar 9th, 2016 by

Kino Šiška je vključen v Evropsko plesno mrežo EDN (European Dancehouse Network) – omrežje 35 evropskih plesnih hiš iz 22 držav, ki si na podlagi zaupanja in sodelovanja delijo skupno vizijo razvoja plesne umetnosti prek državnih meja. Glavni cilj mreže EDN je sodelovanje pri doseganju trajnostnega delovanja plesnega sektorja in povečanje pomembnosti raznolikosti plesnega plesa znotraj plesne javnosti.

Plesne hiše imajo infrastrukturo za produkcijo, raziskovanje in predstavljanje plesa, podporne sisteme za profesionalne koreografe in plesalce, poleg tega pa pod neodvisnim umetniškim vodstvom izvajajo javni mandat. Vzporedno s stalnim letnim programom organizirajo izobraževalne in vključevalne dejavnosti ter se redno posvečajo plesu in sorodnim področjem tako v lokalnem kot mednarodnem smislu.

EDN je vse od ustanovitve leta 2009 krovna organizacija za različne projekte sodelovanja, kot so modul-dance, EVDH – European Video Dance Heritage, Léim, Communicating Dance, Chin-A-moves, Kore-A-moves in Dance Dialogues Africa. Nekatere od teh je omogočila podpora evropskega programa Kultura. Ob ohranjanju individualnih posebnosti in razlik ter horizontalnem delovanje na področju metod in vaje vsi člani sodelujejo med seboj pri spodbujanju koncepta raznolike Evrope, zagotavljanju trajnostne prihodnosti za plesni sektor in krepitvi njegovega pomena.

cb logo  LOGOTIPAEDNEU

 

 

Ivana Vaseva in Biljana Tanurovska – Kjulavkovski: Kako ustvariti festival za 100 evrov in milijon evrov, performans/igra

november 10th, 2015 by

30/11/2015, 17:00
Kino Šiška, dvorana Komuna
Vstop prost
Jezik: angleški

Ideja za performance/igro je vzniknila iz besedila ‘Festival kot mikrofizika moči (Foucault) v regiji nekdanje Jugoslavije’, kjer je predstava o festivalu – njegova transformacija, struktura in pomen, ugledana v sodobnem razumevanju konteksta nekdanjih jugoslovanskih držav.

S tem projektom poskušamo preseči splošno propozicijo festivalske matrice, premišljevati in razglabljati o njegovi strukturi: festivali kot polje formuliranja novih delovnih protokolov, odnosov in vezi, novih konceptov, nove ekonimije in ekonomskih odnosov, prostor, kjer se lahko ustvarja novi družbeni kapital in javna kulturna vrednost.

 

Biljana Tanurovska – Kjulavkovski je kulturna delavka, deluje na področju neodvisne sodobne kulture in umetnosti v Makedoniji.

Ivana Vaseva (1984) je neodvisna kuratorica in umetnostna zgodovinarka, ki deluje na področju sodobne vizualne umetnosti.

 

Facebook dogodek>

Brez naslova22

Koncept: Ivana Vaseva, Biljana Tanurovska – Kjulavkovski

Koncept se razvija v okviru festivala ali drugih dogodkov v sodelovanju s partnerji iz lokalnega konteksta.

Nomad Dance Institute: Arhiviranje koreografskih postopkov v regiji in delavnica z Danielo Hahn

november 10th, 2015 by

1/12/2015 in 2/12/2015, 11.00-16.00
Slovenski gledališki inštitut, Mestni trg 17, Ljubljana
Vstop prost
Jezik: angleški

 

V okviru Nomad Dance Instituta poteka od leta 2013 tudi projekt regijskega arhiviranja razširjenih koreografskih praks v kulturnih in umetniških kontekstih 70., 80. in 90. let v republikah SFRJ in Bolgariji.

Dvodnevno srečanje se bo prvi dan osredotočilo na predstavitev razultatov raziskav vključenih, drugi dan pa se bomo z našo gostjo dr. Danielo Hahn, strokovnjakinjo za problematiko oblik, rab, načinov in problemov dokumentacije, dotaknili problemov in vprašanj, s katerimi smo se pri svojem delu srečali. Teatrologinja dr. Daniela Hahn, specialistka za področje sodobnih oblik dokumentiranja in arhiviranja scenskih umetnosti, bo po predstavitvah raziskav regijskega arhiviranja, ki jih bodo predstavili člani NDI, izbrala format, vsebino in obliko delavnice kot reakcijo na predstavitve in premislek o potrebah razsikovalcev. Njena delavnica bo tako komentar predstavljenega in smerokaz za nadaljnje delo.

Svoje prispevke bodo predstavili: Igor Koruga, Iva Nerina Sibila, Biljana Tanurovska Kjulavkovski, Katja Šimunić, Rok Vevar in Jasmina Založnik

Facebook dogodek>

 

Fairy Hair_Zagreb Dance Company_1986_Photo Zoran Filipovic (2)

Foto: Fairy Hair_Zagreb Dance Company © Zoran Filipovic.

 

Delovna skupina NDI Arhiva so: Igor Koruga, Iva Nerina Sibila, Biljana Tanurovska Kjulavkovski, Katja Šimunić, Rok Vevar, Jasmina Založnik

Organizacija: NDA Slovenija in Kino Šiška v sodelovanju z Zavodom Maska.

 

Andrew Morrish: “Solo improvizacija”, delavnica

oktober 22nd, 2015 by

Priznani avstralski improvizator in izvrsten pedagog tokrat prvič poučuje v Sloveniji!

Na delavnici se bomo posvetili veščinam, potrebnim, da poiščemo vsebino predstave iz diha, glasu, giba in domišljije. Ojačane s spretnostjo komunikacije, nam bodo veščine omogočile, da v dogodek vključimo publiko. Razvijali bomo specifično obliko feedbacka, ki nas bo podpirala v predstavi. Udeleženci naj pričakujejo, da se bodo zabavali.

Andrew Morrish je freelance performer, raziskovalec, moderator in učitelj improvizacije. Deluje med Avstralijo in Evropo. Improvizirati je začel s “Theatre of the Ordinary” Ala Wunderja v Melbournu leta 1982. Leta 1987 je s Petrom Trotmanom formiral skupino“Trotman and Morrish.” Edinstvene improvizacijske duete sta veliko igrala v ZDA in Avstraliji do leta 1999, ko se je Andrew preselil v Sydney in začel razvijati svoje solo predstave.

Trenutno igra in uči v Avstraliji in Evropi. Leta 2014 je poučeval in predstavljal svoje predstave v naslednji mestih – Melbourne, Perth, Sydney, (Avstralija), Pariz, Ladornac, Royaumont, (Francija), Zurich, (Švica), Berlin, Köln, Leipzig, (Nemčija), Huddersfield, London, Bristol, (U.K.), Tampere, (Finska), Oslo, (Norveška), Poznan, (Poljska),Viljandi, (Estonija), Stockholm, (Švedska) in Hvar, (Hrvaška).

 

Delavnica bo potekala od 25. do 29. 11. 2015, od 10:00 do 16:00 v Plesnem studiu Moj korak (Vilharjeva 3, Ljubljana)

Cena delavnice po osebi 100 EUR, Prijave cofestival2015@gmail.com do zasedbe mest.

 

Facebook dogodek>

move 3_photo_Klemen_Košir

 

Umetnost sobivanja

junij 12th, 2013 by

Pleskavica
23/09/2013-29/09/2013, 10.00-18.00 (ponedeljek zaprto)
Muzej sodobne umetnosti Metelkova (MSUM)

nda_dalija-aclin-thelander
foto: Dalija Ač‡in Thelander

Septembra v Ljubljano vabimo plesalce, koreografe, producente, teoretike, pedagoge, vizualne umetnike, kuharja in DJ-a, da skupaj preživimo šest dni v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Namen srečanja je spoznavanje praks, umetniških pristopov in znanj vseh prisotnih ter vabilo, da v prihodnjih letih soustvarjamo nove projekte ter raziskujemo različne prakse sodelovanja.

Ob tem namenoma koncipiramo Umetnost SoBivanja kot javni dogodek, ki bo potekal v okviru trienala sodobne umetnosti v Sloveniji U3, z naslovom Prožnost. Na povabilo kustosinje Nataše Petrešin-Bachelez smo se odločili, da bomo odprli proces spoznavanja, soustvarjanja ter odločanja o projektih, ki bodo povabljeni v Nomad Dance Institute.

Menimo namreč, da si je v današnjem trenutku najbolj pomembno zastaviti vprašanje: »Kako se nekaj dela?« Pogoje sodelovanja, ustvarjanja in financiranja tako prepoznavamo kot politične dejavnike in ne zgolj kot administrativne, pragmatične. »Kako« določa »kaj« in odgovarja na »zakaj«.

Pozornost s produkta usmerjamo na procesualnost, nepredvidljivost trenutka, transparentnost in možnost neposrednega vpliva na politike odločanja znotraj skupnosti. SoBivanje dojemamo kot umetniški dogodek, ki na stičišču različnih idej, interesov in želja išče novo znanje.

Dogodek bo potekal v okviru programa Nomad Dance Institute*, katerega dva osnovna mota v naslednjih petih letih sta: »vse je izobraževanje« ter »znanje se kot dobrina vrača v skupnost«. Po šestih dneh sobivanja bo imel vsak udeleženec NDI možnost povabiti projekt ali idejo drugega v večletno soorganizacijo in sofinanciranje.

V Muzeju bomo vzpostavili javno pisarno, plesni studio, prostor za pogovore, oglede filmov in poslušanje glasbe. Vsak dan bomo ob zajtrku pripravili scenosled dnevnih dogodkov, ki jih bodo vodili in spremljali udeleženci SoBivanja ter obiskovalci Muzeja.

SoBivanje v MSUM soorganiziramo Nomad Dance Academy, trienale sodobne umetnosti Slovenije U3 ter MSUM, Kino Šiška, CoFestival, Dilettant in Mreža Sodobnega Plesa.

Nomad Dance Academy Slovenija / www.nomaddanceacademy.org

*Nomad Dance Institute – NDI je raziskovalni program ter platforma za razvoj novih projektov in idej s področja sodobnih scenskih umetnosti na Balkanu in širše. Sloni na dveh osnovnih principih: projektov ne izbira žirija, temveč ima vsak član NDI možnost, da povabi en projekt. Drug princip je, da so ustvarjalci projekta dolžni artikulirati znanje, pridobljeno v umetniškem procesu, ter ga deliti s širšo zainteresirano skupnostjo.

Osnovni cilj NDI je realizacija projektov na nov način sodelovanja ne glede na njihov estetski vidik ali metodološki pristop k ustvarjanju. Ideja NDI zagotavlja pretočnost idej in preizprašuje političnost producentskega in umetniškega početja.

best essay writing service

msum U3 nda

zp8497586rq