Showing events in category: predstave (id = 15, slug = predstave)
12. 9. 2017
Dogodki(14),
predstave(15)

Žigan Krajnčan, Gašper Kunšek, Jan Krmelj: Chorus

Kino Šiška, Katedrala, torek, 12. 9. 2017, ob 20:00
Vstopnina: 7/9 EUR
Trajanje: 60 min
Facebook dogodek>

Ustvarjalce predstave Chorus ples zanima kot trangresivna gesta, ki lahko preseže normirano in stvarno, saj je gibanje kot relacijska Reč vselej stvar medtelesnega in s tem zelo plodna možnost politične emancipacije. “Ples je vselej lociran vmes – v neki pogoj skupnosti. Nima lastne pozicije; dar je, ki ga prejmemo brez sprejetja, dar, ki ga damo brez dajanja. Skupaj lahko obstajamo le vmes, v praznih prostorih, črnih luknjah, naših nenehnih nesporazumih, ki vzpostavljajo resničnost. Eno smo lahko le skozi razliko,” je v imenu ustvarjalcev zapisal Jan Krmelj. Tragiški chorus, iz katerega izhajata nenazadnje besedi choreogus (meščan, ki ureja in plačuje zbor) in koreograf, je kot manifestacija različnih vidikov javnosti, zakonov in morale za njih retoričen glas informacije in družbenega komentarja. “Naš chorus molči. Vse preveč dogodkov in konceptov je, da bi jih lahko naslovili. Chorus se tu distancira od človeškega sveta, ponovno vstopi v predtragiško formo, da bi se dotaknili nečesa, kar ni sporočljivo.” In da bi naslovili nekaj, kar najčisteje naslavlja beseda “odsotnost”.

 

Koreografija in režija: Žigan Krajnčan, Gašper Kunšek in Jan Krmelj

Gibalni principi: Žigan Krajnčan in Gašper Kunšek

Konceptualna zasnova: Jan Krmelj (DivinaMimesis)

Izvajalci: Sara Janašković, Žigan Krajnčan, Gašper Kunšek, Teja Modrijan, Kristýna Šajtošová in Alex Tesch

Skladatelj & izvajalec glasbe: Kristijan Krajnčan

Oblikovalec luči: Borut Bučinel

Producenta: Nataša Zavolovšek in Mitja Bravhar

Produkcija: Center urbane kulture Kino Šiška

Koproducenti: Alien Express, Exodos Ljubljana, Plesna šola Urška in Urban Roof

 

Predstava poteka v okviru festivala Spider in v sodelovanju s CoFestivalom.

Chorus je zmagovalni projekt razpisa za Kulturni evro 2016.

16. 9. 2017
predstave(15)

Doris Uhlich: Bum teles (Boom Bodies, 2016)

Kino Šiška, Katedrala, sobota, 16. 9. 2017, ob 20:00 – otvoritev festivala
Vstopnina: 7/9 EUR
Trajanje: 60 minut
FB dogodek>

Foto: Theresa Rauter

Avstrijska koreografinja Doris Uhlich, ki se je na CoFestivalu 2015 predstavila s predstavo More Than Naked, v delu Bum teles nadaljuje raziskavo sledi, ki jih materialnost telesa pušča v prostoru in odzvenu časa. Kot v vrsti svojih drugih koreografij, se ustvarjalka tudi tokrat osredotoča na pulz skupinskega organizma in njegovo telesno nedokončanost, da bi lahko vanj nastavljala pasti ustvarjalnih in zvedavih vprašanj, privezanih na zavozlana mesta telesnih razmerij, ter tako subtilno zagotovila ustrezno koreografsko optiko tudi občinstvu. Nedokončanost se v predstavi razpre kot potencialnost, kot tista sila, ki skozi ponavljanje proizvaja konfiguracije majhnih razlik. Z njimi vznikajo novosti, presenečenja in z negotovostjo ustvarjajo spremembe, ki našim telesom zagotavljajo čas. Ponavljanje − kot ga z delikatnimi koreografskimi postopki razprostira Doris Uhlich, z delokacijo ritualnega mesta, v katerem že sam izbor plesalcev kot tudi komponiranje njihovih pojavnosti odpira prostor za motrenje iz različnih perspektiv − je namreč v nasprotju z reprezentacijo.

 

Koreografija/Choreography: Doris Uhlich

Plesalke in plesalci/Dancers: Eyal Bromberg, Ewa Dziarnowska, Christina Gazi, Hugo Le Brigand, Mzamo Nondwana, Yali Rivlin, Roni Sagi, Anna Virkkunen

Dramaturgija/Dramaturgy: Heike Albrecht

DJ: Boris Kopeinig

Oblikovanje svetlobe/Lighting Design: Bruno Pocheron

Strokovni komentarji/Feedback: Katalin Erdödi, Yoshie Maruoka, Christine Standfest

Tehnično svetovanje/Technical adviser: Gerald Pappenberger

Produkcija/Production: Theresa Rauter, Christine Sbaschnigg / insert (Theaterverein)

Koprodukcija/Coproduction: Tanzquartier Wien

Dogodek je omogočil: AUSTRIAN PERFORMANCE NETWORK (APN) Guest Performance Fund, ki ga podpira Arts and Culture Division of the Federal Chancellery of Austria.

 

www.dorisuhlich.at

17. 9. 2017
predstave(15)

Christos Papadopoulos: Elvedon (Elvedon, 2016)

Kino Šiška, Katedrala, nedelja, 17. 9. 2017, ob 20:00
Vstopnina: 7/9 EUR
Trajanje: 50 minut
FB dogodek>

Foto: Patroklos Skafidas

Elvedon je neobstoječi magični, mitični prostor, namišljeni nekraj, ki ga je ustvarila Virgina Woolf v romanu Valovi (The Waves) kot simbolen, nadrealističen in sanjski prehod, v katerem se do neprepoznavnosti zlijejo sreča in strah, razlogi in čustva, življenje in smrt. A tudi življenje samo je, če ga pogledamo iz daljave, blizu sanjskemu. Določa ga utripajoče, ritmično ponavljanje, ki je vselej v nekakšnem odnosu do večjega organizma: mnoštva, skupnosti, s katerimi neizbežno valovi in drsi v nedoločeno in razprto prihodnost. Tako kot je telo posameznika nedokončano in na različne načine negotovo, a vselej odvisno od okolice, je tudi koreografija koreomorfnih množinskih konfiguracij grškega koreografa Christosa Papadopoulosa strukturirana odprto. Tako se odprejo možnosti, da gledalec v koreografijo zaplava s svojimi zgodbami, pričakovanji, mislimi in čustvi. V tem prostoru nastaja nova, negotova, tankočutna sanjska zgodba in krajina. Ne preseneča, da je avtor s tem delom prepričal tudi mednarodno žirijo mreže Aerowaves.

 

Koncept in koreografija/Concept and Choreography: Christos Papadopoulos.

Izvirna glasba/Original Music: Coti K

Oblikovanje svetlobe in tehnika/Lighting Design and Technician: Miltos Athanasiou

Kostumografija/Costume Design: Aggelos Medis

Plesalke in plesalci/Dancers: Georgios Kotsifakis, Maria Bregianni, Chara Kotsali, Ioanna Paraskevopoulou, Nadi Gogoulou, Charalampos Kousios

Navdihnjeno z romanom Valovi Virginije Woolf/Inspired by the novel Waves by Virginia Woolf

Produkcija/Production: Christos Papadopoulos, Leon, Wolf Dance Company

18. 9. 2017
predstave(15)

Martin Nachbar: Ponavljavec – Plesna predstava z očetom (Repeater − Tanzstück mit Vater, 2007)

Kino Šiška, Katedrala, ponedeljek, 18. 9. 2017, ob 20:00
Vstopnina: 7/9 EUR
Trajanje: 55 minut
Facebook dogodek>

Foto: Fabian Lehmann

Ponavljavec − Plesna predstava z očetom nemškega koreografa Martina Nachbarja nas sooči s spremenljivostjo družinskih odnosov, ki so vselej proizvod časa. Časa, ki ni pogojen zgolj z individualnimi življenji, temveč je tudi odraz širšega, spreminjajočega se družbenega ustroja. Nachbar obe različici naslovi z ukinitvijo časovne meje sodobne delovne ekonomije in v gozdu svojega lastnega poklica izseče jaso, na kateri se lahko ponovno sreča z očetom. Kljub temu da je gonilna sila procesa zdaj Nachbar sam, da je tisti, ki narekuje pogoje in omejitve, ki mu jih je v otroštvu zapovedoval oče, pa ne gre za golo reverzibilno ponovitev socializacijskih obrazcev, temveč za ustvarjanje možnosti drugačnega so-bivanja. Predstava na subtilen način obravnava problem ranljivosti, krhkosti in negotovosti srečanja, bližine in življenja samega. Za preoblikovanje nekega danega odnosa. V Ljubljani bomo videli zadnjo ponovitev predstave.

 

Koreografija/Choreography: Martin Nachbar

Ples in nastopajoča/Dance, Performance: Klaus Nachbar, Martin Nachbar

Umetniško sodelovanje/Artistic Collaboration: Jeroen Peeters

Oblikovanje svetlobe/Lighting Design: Bruno Pocheron

Oblikovanje zvoka/Sound Design: Boris Hauf

Produkcija/Production: Martin Nachbar

Koprodukcija/Coproduction: brut Wien, FFT Düsseldorf, Sophiensaele, Berlin

 

Dogodek so omogočili:

19. 9. 2017
predstave(15)

Barbara Matijević & Giuseppe Chico: Zlivanje (Forecasting, 2012)

Slovensko mladinsko gledališče, torek,  19. 9. 2017, ob 20:00
Vstopnina: 7/9 EUR
Trajanje: 50 min
Facebook dogodek>

Zabavna in premišljena dramaturško-koreografska serialka za laptop in človeško telo, v kateri hrvaška koreografinja in performerka Barbara Matijević s svojim telesom do celovitosti (telesne podobe) dopolnjuje izbor posnetkov z Youtuba, nas nagovori na več ravneh: kot »sprožilec fikcije, zaloga znakov in njihovih pomenov, sklad izrekov, ki obiskovalca ali uporabnika postavljajo pred vajo informacijske obdelave, razpete med fragmentirano empirično neposred(ova)nostjo in hiper abstrakcijo.« Ta preprosti performativni predlog postane pogoj za malo ali veliko dramo, za konfrontacijo med virtualnim svetom in stvarnostjo telesne (samo)zaznave, za spoj prostorskih in časovnih premestitev, za spoj mediatizirane (dvodimenzionalne) in neposredne (prisotne) telesne podobe. »Rezultat je vrtoglava hibridna izkušnja, področje nerazloč(e)nosti, ki ga ustvarja sama logika videov, razpeta med banalnostjo vsakdanjih položajev, gibanj in predmetov in možnost njihove preobrazbe v nova orodja samo-pripovedi.« Barbara Matijević, ki je ljubljanskemu občinstvu znana po sodelovanju s kolektivom Via Negativa, se s predstavo Zlivanje, zadnjim delom trilogije z naslovom Teorija performansa prihodnosti ali Je morda edini način, da se izognemo masakru, prevzem njegovega avtorstva? (vanj spadata še Jaz sem 1984, 2008, Skladbe, 2009), ljubljanskemu občinstvu kot samostojna avtorica (natančneje kot soavtorica z Giuseppejem Chicom) predstavlja prvič.

Avtorja scenarija in režiserja/Written and Directed by: Giuseppe Chico, Barbara Matijević

Nastopajoča/Performer: Barbara Matijević

Dramaturško svetovanje/Dramaturgical Assistance: Saša Božić
Produkcija/Production: 1er Stratagème and De facto

Koprodukcija/Coproduction: Kaaitheatre (Brüssel), UOVO (Mailand)

 

www.premierstratageme.net

19. 9. 2017
predstave(15)

Jefta van Dinther v sodelovanju z Minno Tiikkainen in Davidom Kiersom: Drobir (Grind, 2011)

Stara mestna elektrarna, torek, 19. 9. 2017, ob 21:30
Vstopnina:: 7/9 EUR
Trajanje: 60 min
Facebook dogodek>

Foto: Viktor Gårdsäter

»Predstavljajte si prostor, ki se izmika čutom. Predstavljajte si ritme, ki napadejo vaš vid. Predstavljate si sobo, v kateri dimenzije prostora postajajo prožne. Predstavljajte si naval zvoka, ki telo spreminja v vibracije. Predstavljajte si svetlobo, ki vas pripravi do zaznave teme. Drobir je prostor, v katerem komponente telesa, svetlobe in zvoka ustvarjajo vezi, ki zadenejo, zmedejo in premaknejo.« Predstava Jefte van Dintherja zdrobi različne oblike materialnosti in energij v spremenjeno, premeščeno čutno snov, ki nam omogoči, da telo zavonjamo v barvah, zvokih in oblikah prostora. Premesti in presnovi se v krajino naše nepričakovane zaznave in tako ustvarja posebno obliko telesnih paralaks. Predstavo Jefte van Dintherja Drobir v program CoFestivala vabimo že več let. Letos nam je končno uspelo. Gre za enega najreferenčnejših sodobnoplesnih solov zadnjih let, za katerega bi bilo resnično škoda, da ga ne bi videli.

Koncept/Concept: Jefta van Dinther, Minna Tiikkainen

Koreografija in ples/Choreography and dance: Jefta van Dinther

Oblikovanje svetlobe/Lighting design: Minna Tiikkainen

Oblikovanje zvoka/Sound design: David Kiers

Produkcija/Production: Jefta van Dinther Sure Basic, Minna Tiikkainen

Produkcijsko vodstvo/Production management: Emelie Bergbohm

Postprodukcija /Distribution: Koen Vanhove

Administracija/Administrative structure: Interim Kultur Sweden, Frascati Productions The

Netherlands

Koprodukcija/Co-producers: Frascati Productions (Amsterdam), Weld (Stockholm), Tanzquartier (Vienna), PACT Zollverein (Essen), Grand Theatre (Groningen) in/and Jardin d’Europe preko/through Cullberg Ballet (Stockholm)

 

Zaradi svetlobnih učinkov epileptikom ogled predstave odsvetujemo.

www.jeftavandinther.com

20. 9. 2017
predstave(15)

Willi Dorner: Eno (One, 2016)

Kino Šiška, Komuna, sreda, 20. 9. 2017, ob 19:30
Vstopnina: 7/9 EUR. Vstopnica velja tudi za predstavi mono(p)LES in A P N E A.
Trajanje: 50 min
Facebook dogodek>

Foto: Lisa Rastl

Eden od najprepoznavnejših avstrijskih koreografov Willi Dorner v predstavi Eno izhaja iz metodološko asketske, t.i. enobesedne in konkretne poezije avstrijskega vizualnega umetnika in pesnika Heinza Gappmayrja (1925−2010). Z njo ustvari žanrsko hibridno koreografsko krajino, v kateri se v duete zapletajo znaki, črke, številke, predmeti, telesa, grafične oblike, črte in pike. Lahko bi rekli, da se pred nami razprostre koreografska krajina (oblika prostora in čas), v kateri konkretne materialnosti, oblike ter njihovi znakovni substituti vstopajo v različna razmerja. Gledalcu je v ločenih medijih razvidna proizvodnja predstave, kakor tudi njen filmski produkt, prav zaradi tega je njegov režim gledanja pred dvema hkratnima nalogama, ob katerih mora sam sprejemati umetniške odločitve. Ta koreografska formula, neenakost ali enačba se razpre kot urejena koreografska algebra, gledalec pa ji mora sam pripisati tisti člen, ki ga Joseph Kosuth s svojimi instalacijami v 60. letih 20. stoletja razume kot jezik, diskurz ali slovarsko definicijo.

 

Koncept in koreografija/Concept and choreography: Willi Dorner

Izvajalca/Performers: Esther Steinkogler, Chris Owen

Scenografija/Stage design: Eric Klaering

Video: Adnan Popović

Glasba in oblikovanje zvoka/Music and dound design: Dieter Kovacic

Produkcija/Production: Stefanie Reichl, Emanuela Panucci

 

S podporo / with the support of:

www.ciewdorner.at

20. 9. 2017
predstave(15)

Samuel Lefeuvre: mono(p)LES (MonoLOG, 2012)

Kino Šiška, Katedrala, sreda, 20. 9. 2017, ob 19:00
Vstopnina: 7/9 EUR. Vstopnica velja tudi za predstavi Eno in A P N E A.
Trajanje: 13 min
Facebook dogodek>

Foto: Oleg Degtiarov

18. februarja 1989, pet dni pred misterioznim umorom Laure Palmer v kultni televizijski seriji Davida Lyncha Twin Peaks, Gospa s polenom sreča Lauro pred barom Bang Bang. Najprej ji prisloni roko na svoje poleno, nato na njeno čelo. Mladenka popolnoma osupne, ko Gospa spregovori: »Kadar vznikne takšen ogenj, ga je zelo težko pogasiti. Krhke veje nedolžnosti zgorijo prve, in ko postane vetrovno, je v nevarnosti prav vsa dobrota.« Gospa s polenom je samo ena od nenavadnih osebnosti Lyncheve serije, poleno v njenih rokah pa medij negotovih informacij. Njen karakter je režiser razvil iz nekega drugega, ki naj bi se sprva imenoval Preizkusil bom svoje poleno v sleherni veji vednosti. Interferenca kratkega sola Samuela Lefeuvra mono(p)LES z Gospo iz Twin Peaksa proizvaja toliko pomenov, kolikor jih sami želimo. Informacij, ki jih prenaša na Lefeuvrovo telo poleno (angleško log), ne moremo natančno razbrati ali dešifrirati, vendar je iz gibanja razvidno, da so srhljivo diabolične in neizprosno uničujoče. Komponira jih – tako se zdi – strojna in programska oprema za filmsko montažo, toda Lefeuvrovo telo nam ne zmore sporočiti, o čem film govori. V nekem trenutku je poleno prebrutalen medij informacij, a ko ga naš protagonist končno odloži, se zdi, kakor da se njegovo telo spremeni v neko novo bojišče.

Koreografija, ples in glasba/Choreography, dance and music: Samuel Lefeuvre

Umetniško svetovanje/Artistic advice: Florencia Demestri

Glasba/Music: Groupe Entorse
Produkcija/Production: LOG asbl

20. 9. 2017
predstave(15)

Rodrigo Sobarzo de Larraechea: A P N E A (A P N E A, 2013)

Kino Šiška, Katedrala, sreda, 20. 9. 2017, ob 21:00
Vstopnina: 7/9 EUR. Vstopnica velja tudi za predstavi Eno in mono(p)LES.
Trajanje: 60 min
Facebook dogodek>

Foto: Hanne Nijhuis

Čilskega koreografa Rodriga Sobarza de Larraechee, ki živi in dela na Nizozemskem, je domače občinstvo spoznalo leta 2011 na festivalu Plesna Vesna, ko je v Mini teatru nastopil s predstavo Rudarjenje. Rodrigo Sobarzo de Larraechea v svojih predstavah telo zadržuje na mestu, na katerem meje med gibalno, plesno in drugimi materialnostmi (snovnostmi) prehajajo v oblike enačb ali se manifestirajo kot neka vrsta zaznamovane, a minimalne razlike. Sobarzo de Larraechea se v predstavi A P N E A  kakor obsesivni znanstvenik ukvarja z istoimensko telesno anomalijo ali patološkim fenomenom, ko človeku zastane dih − z neko fiziološko in materialno prekinitvijo, ki ji skuša v koreografskem delu najti prostorsko ustreznico. Zato predstava deluje kot neka vrsta instalacije v času. Da bi to udejanjil, mu je v pomoč zvočna in svetlobna tehnologija ter vrsta različnih snovi in njihovih tekstur, s katerimi v ritem (odmerjen s frekvenco srčnega utripa) namešča prekinitev ali manipulira prekinitev z ritmičnimi akcijami. Kar se spreminja in proizvaja svojevrstno lepoto, so v predstavah Sobarza de Larraechee telesni in materialni učinki koreografskih akcij. V njih spregovori neki novi konstrukt narave.

Koncept in izvedba/Concept and performance: Rodrigo Sobarzo de Larraechea

Oblikovanje svetlobe/Lighting design: Jan Fedinger
Produkcija/Production: Het Veem Theater production

Koprodukcija/Co-producers: Dance4 Nottingham, Workspace Brussels

21. 9. 2017
predstave(15)

Andreja Rauch Podrzavnik: Trajanje – Minevanje (Lastings – Passings, 2016)

Moderna galerija, avditorij, četrtek, 21. 9. 2017, od 14:00 do 18:00 (Odprti atelje)
Vstop prost
Trajanje: 240 min
Facebook dogodek>

Trajanje − Minevanje je »sklop petih kompozicijskih predlogov, ki delujejo kot gibajoča se zvočna slika. Obiskovalca vodimo skozi prostor, pri čemer vstopi v čutne modulacije, ki jih gleda in posluša, hkrati pa sooblikuje. Dogajanje je osredotočeno na lastnosti in konture giba, ki mu je čas odmerjen, ter na spremenljiva razmerja med zvočnim in imaginarnim prostorom in prostorom kadra,« pravi koreografinja Andreja Rauch Podrzavnik. Avtorica trajanja ne razume kot statične spokojnosti ali obmirovanja, saj se v njem izvršijo vse premene gibanja, vključno z njegovim izginotjem. »Trajanje ni zanikanje gibanja, tudi ne zanikanje (za)časnosti (plesa),« pravi. Blaž Lukan je zapisal: »Čas skozi trajanje šele postaja čas. Manj znotraj slik kakor v prehodih med njimi. Natančneje: v neki točki, ki ni niti slika niti prehod, temveč neke vrste kavelj, ki drži sliko pritrjeno na čas.« Kavelj je torej pogoj, da si trajanje izobesimo v prostor kot sliko časovne razvidnosti. Zdi se, da je za to potrebno okolje, situacija.

 

Koreografija/Choreography: Andreja Rauch Podrzavnik

Soustvarjalci in izvajalci/Cocreators and performers: Josip Maršić (zvok/sound), Henry Montes in/and Andreja Rauch Podrzavnik (gib in prostor/movement and space), Nada Žgank (fotografija/photography), Jaka Šimenc (prostor/space)

Produkcija/Production: Federacija

V sodelovanju z/In Collaboration with: MG+MSUM

Projekt je finančno podprla Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo/Project was financially supported by Municipality of Ljubljana – Department for Culture

 

Dogodek so omogočili:

 

21. 9. 2017
predstave(15)

Mateja Bučar: Urbani zarisi (Urban Notes, 2009−2017)

Načrt poti je na voljo tukaj. Končna postaja Kino Šiška ob 18:30, četrtek, 21. 9. 2017
Vstop prost
Trajanje: 150 min
Facebook dogodek>

Foto: DUM

Serija urbanih koreografij, ki jo je koreografinja in plesalka Mateja Bučar med letoma 2009 in 2016 umeščala v različne javne urbane prostore (Zelena luč, 2010; Parking packing, 2012; Neumestljivi, nedoumljivi, 2013; Zelena miza, 2015), s svojo estetsko opno koreografskih formacij, ritmi vsakdanjih opravil in družabnih ritualov, harmoniziranimi kompozicijami kaotičnih prehodov in nefunkcionalnimi, a smiselnimi koreografskimi komentarji arhitekturnih linij gledalcu na zabaven način nadene očala, s katerimi lasten kinetični avtomatizem lahko zagleda kot problem. Urbane koreografije s plesnimi odredi obiščejo mimoidoče in pešce, generične gledalce, ki jih terjajo prijavni obrazci javnih fundacij. S komaj opazno prisotnostjo vdrejo v rutino krajev, ki sicer imajo imena in jih običajno naseljujejo samo hitri prehodi in hipni postanki pred nadaljnjimi opravki. Kadar se gledalec znajde v urbani estetizaciji mesta, se ozre naokoli, saj ga obide tesnoben občutek, da prav vsi okoli njega nastopajo v koreografiji.

 

Avtorica/Author: Mateja Bučar

Izvajajalke/Performers: Evin Hadžialjević, Maja Kalafatić, Kaja Lorenci, Nina Pertot Weis, Veronika Valdés, Aja Zupanec

Produkcija/Production: DUM-društvo umetnikov/Association DUM

Kopordukcija/Coproduction: CoFestival 2017

 

Dogodek so omogočili/The event was made possible by:

 

www.dum-club.si

21. 9. 2017
predstave(15)

Andrea Božić: Po Triu A (After Trio A, 2010)

Kino Šiška, Katedrala, četrtek, 21. 9. 2017, ob 19:00
Vstopnina: 7/9 EUR
Trajanje: 50 min
Facebook dogodek>

Foto: Anna van Kooij

Hrvaška koreografinja iz Amsterdama Andrea Božić v svojem delu Po Triu A uporabi kanonično plesno delo Yvonne Rainer, za katerega je težko reči, ali je to koreografija ali zgolj njen fragment (delec), trio ali solo, plesna partitura ali vsota vseh njenih različnih utelešenj in realizacij, realizacij v različnih medijih, koreografski potaknjenec, ki se je doslej znašel v celi vrsti različnih umetniških, družbenih in političnih situacij in kontekstov, oziroma najreprezentativnejši destilat ameriškega postmodernega plesa. V resnici vse to in še več. Trio A je nekaj, kar vztraja. Resnični mnoštveni ali serialni primerek plesnega ali koreografskega dela v najširšem pomenu te besede. Po Triu A, kot pravi avtorica, ni rekonstrukcija, temveč dialog, v katerem naslavlja pojem rabe, prenosa in kopiranja kot neposredno odvisnega od specifičnega konteksta, v katerem gostuje, in zato negotovega, spremenljivega, pregibnega. Več kot petdeset let po nastanku Trio A vstopi v plesno delo Andree Božić, vendar tokrat z novimi tehnologijami, ki jih je Rainerjeva nenazadnje začela uporabljati prav v času njihovega nastanka.

Koncept in koreografija/Concept and choreography: Andrea Božić

Koncept, video in izvedba/Concept, video and live performance: Julia Willms

Glasba, zvočna instalacija in izvedba/Music, sound installation and live performance: Robert Pravda

Ples/Dance: Izvirna predstava je bila ustvarjena v sodelovanju s plesalcema/The original performance was made in collaboration with dancers Dereck Cayla in/and Neda Hadji-Mirzaei

Izvedba na CoFestivalu/Performed at CoFestival by: Kaja Lorenci, Snježana Premuš

Oblikovanje svetlobe/Lighting Design: Henk Danner

Tehnična izvedba/Technical execution: Nico van der Vegte

Produkcija/Production: International Choreographic Arts Centre Amsterdam

Koprodukcija/Co-producers: Frascati, naročilo in koprodukcija/commissioned and co-produced by Cover#2 Festival

 

Naslov izvirne predstave/Title of the original piece: Trio A (1966) in Manifesto Proti / and No Manifesto (1965)

Koreografija/Choreographer: Yvonne Raine

 

www.andreabozic.com

 

Dogodek so omogočili / The event was enabled by:

22-24/9/2017, 16:00-18:00
predstave(15)

Jana Jevtović in Célina Larrèrović: Koreografija, BABY! Epizoda 6 / SLAVA MATERINSTVU (Chorégraphie, BABY! Episode 6 / HAIL MAMMARY, 2017)

Projektni prostor DUM, 22. 9.−24. 9. 2017, od 16:00 do 18:00 (22. in 23. 9.) ter od 13:00 do 15:00 (24. 9.)
Vstop prost
Facebook dogodek>

Photo: Jana Jevtović

Koreografija, BABY! Epizoda 6 / Slava materinstvu je nova epizoda v seriji Koreografija, BABY!, ki sta jo Jana Jevtović in Célina Larrèrović zasnovali leta 2011, da bi se soočili s kompulzivnostjo filozofaže v sodobnem plesu, z izpraznjenimi oznakami v koreološki vednosti, ki zavratno sooblikujejo njuno delo, z njim pa tudi življenje. Ustvarjalki sta se zagrizli v betonski novorek centralnega komiteja koreografske partije Evrope in ga z opiatskimi kompozicijskimi razpostavami, anti-biotičnimi ritmi in vrtoglavo rabo scenskih, zvočnih in plinskih elementov izpostavili njegovim lastnim protislovjem. Nekakšno izganjanje konceptualnega hudiča, bi lahko rekli. V novi epizodi Koreografija, BABY! Epizoda 6 / Slava materinstvu bosta ustvarjalki proces ustvarjanja obravnavali z zelo vprašljivo enačbo med ustvarjanjem umetnosti in življenja. »Moje predstave so kakor moji otroci,« smo večkrat slišali govoriti umetnike. »A res? Morda. Morda pa ne.« Kaj bi to lahko pomenilo, se bosta ustvarjalki kot mladi mamici spraševali na enomesečni rezidenci v Ljubljani, kjer bosta z njima tudi njuna malčka. Ali je ustvarjanje življenja in umetnosti primerljivo, kaj pomeni, iz česa izhaja in ali je to primerna ali neprimerna pomenska vzporednica, to je zdaj vprašanje.

 

Koncept/Concept: Jana Jevtović, Célina Larrèrović

Izvajalci/With and by: Jana Jevtović, Iljas Jevtović Grabarac, Célina Larrèrović, Mahault Vernerey, in posebni gosti/and special guests

Oblikovanje svetlobe/Lighting Design: Zoran Grabarac

Produkcija/Production: Nomad Dance Academy Slovenia, Jana Jevtović, Célina Larrèrović

S podporo Mestne občine Ljubljana – Oddelka za kulturo, Javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti republike Slovenije in projekta Ples nadaljevanja, ples posredovanja, ples sanjanja  /Supported by: Municipality of Ljubljana – Department for Culture, The Public Fund for Cultural Activities of the Republic of Slovenia and the project DANCE ON, PASS ON, DREAM ON.

 

Dogodek so omogočili:

choregraphiebaby.blogspot.mk

22. 9. 2017
predstave(15)

Andreja Rauch Podrzavnik: Trajanje – Minevanje (Lastings – Passings, 2016)

Moderna galerija, avditorij, petek, 22. 9. 2017, od 18:00 do 20:00 (galerijska uprizoritev)
Vstop prost
Trajanje: 120 min
Facebook dogodek>

Trajanje − Minevanje je »sklop petih kompozicijskih predlogov, ki delujejo kot gibajoča se zvočna slika. Obiskovalca vodimo skozi prostor, pri čemer vstopi v čutne modulacije, ki jih gleda in posluša, hkrati pa sooblikuje. Dogajanje je osredotočeno na lastnosti in konture giba, ki mu je čas odmerjen, ter na spremenljiva razmerja med zvočnim in imaginarnim prostorom in prostorom kadra,« pravi koreografinja Andreja Rauch Podrzavnik. Avtorica trajanja ne razume kot statične spokojnosti ali obmirovanja, saj se v njem izvršijo vse premene gibanja, vključno z njegovim izginotjem. »Trajanje ni zanikanje gibanja, tudi ne zanikanje (za)časnosti (plesa),« pravi. Blaž Lukan je zapisal: »Čas skozi trajanje šele postaja čas. Manj znotraj slik kakor v prehodih med njimi. Natančneje: v neki točki, ki ni niti slika niti prehod, temveč neke vrste kavelj, ki drži sliko pritrjeno na čas.« Kavelj je torej pogoj, da si trajanje izobesimo v prostor kot sliko časovne razvidnosti. Zdi se, da je za to potrebno okolje, situacija.

 

Koreografija/Choreography: Andreja Rauch Podrzavnik

Soustvarjalci in izvajalci/Cocreators and performers: Josip Maršić (zvok/sound), Henry Montes in/and Andreja Rauch Podrzavnik (gib in prostor/movement and space), Nada Žgank (fotografija/photography), Jaka Šimenc (prostor/space)

Produkcija/Production: Federacija

V sodelovanju z/In Collaboration with: MG+MSUM

Projekt je finančno podprla Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo/Project was financially supported by Municipality of Ljubljana – Department for Culture

 

Dogodek so omogočili:

 

23. 9. 2017
predstave(15)

Bacači sjenki / Shadow Casters: Bitka na Neretvi (A Battle On The Neretva River, 2016)

Kino Šiška, Komuna, sobota, 23. 9. 2017, ob 20:00
Vstopnina: 7/9 EUR
Trajanje: 75 min
Facebook dogodek>

Bitka za ranjence pomeni merjenje moči, vojaško bitko, etično dilemo, taktični problem, pretkano zmago, pamet pred močjo, zasilni prehod, zgodovinski preobrat, žrtvovanje, razlog konsolidacije, novi temelj, začetek, potrditev, moralno zavezo, mesto identifikacije, pa tudi pozabo, potlačitev, zanikanje, zavrnitev, izdajo, izbris, neznanko. Dogodek, ki razkolje čas na neki prej in neki potem in dandanes tudi neki onstran. Bitka na Neretvi v istoimenski predstavi zagrebškega kolektiva Bacači sjenki je veriga osebnih, družbenih, političnih, kulturnih vidikov, konfliktov, bitk, dilem, zagat, očitkov, retrospekcij, vprašanj in problemov, ki se nočejo oblikovati v nikakršno gotovo in dokončno razvidnost, ker želijo ostati protislovje. Verjetno ena najboljših odrskih razstav o jugoslovanski zgodovini, komponirana v žanru izmeničnega zasliševanja, konfrontacije, da bi vzpostavili pogoje za celjenje ran. Bacači sjenki so se od leta 2002 s svojimi nepredvidljivimi in brezkompromisnimi umetniškimi deli ljubljanskemu občinstvu predstavili že večkrat.

 

Koncept in režija/Concept and director: Boris Bakal

Dramatičarka/Playwright: Anja Pletikosa

Scenarist in soustvarjalec/Scriptwriter and co-author: Leo Vukelić

Izvedba/Performers: Boris Bakal and Leo Vukelić

Glasba in glasbena oprema/Music and soundtracks: Tomislav Babić

Oblikovalec videa/Video designer: Vedran Senjanović

Kostumografija/Costume designer: Ivana Bakal

Produkcija/Production: Bacači sjenki

Koprodukcija/Coproduction: Kulturno informativni centar Zagreb

 

Dogodek so omogočili/The event was made possible by:

24. 9. 2017
predstave(15)

Magdalena Chowaniec: Zatočišče (Sanctuary, 2014)

Kino Šiška, Katedrala in Komuna, nedelja, 24. 9. 2017, ob 20:00
Vstopnina: 7/9 EUR
Trajanje: 75 min
Facebook dogodek>

Poljska koreografinja, plesalka, performerka in glasbenica Magdalena Chowaniec, ki živi in dela na Dunaju, predstavo Zatočišče zastavi kot mesto spopada z invazivnim poblagovljenjem naših življenj in biti. Ritmizirana poblagovljena vsakdanjost spodbuja nastanek monotone koreografije človeških samorazprodaj, ki se utrjujejo z družbenimi in družabnimi rituali, z znamčenjem človeških teles in z balastno mimikrijo. Predstava si postopoma nadeva vse bolj absurdna oblačila populizma. Nezapovedano postaja obveza, borba za (raz)vidnost posameznega življenja pa vse bolj banalna igra samouprizarjanja. Enačaj med različnimi ideološkimi aparati, ki v predstavi nastopajo kot metagledališki stroji, postane vse bolj neposreden. Gledališče je poligon za eksperimentiranje, metafora sodobne poblagovljene družbe in koreografsko zatočišče. Magdalena Chowaniec podčrtuje praznino prenasičenih podob, besed in vedenjskih matric z maščevalnim obrazcem plakatne ploskosti, z grotesknostjo pa ta absurdni ritual sili v implozijo.

 

Koncept in režija/Concept and Directed by: Magdalena Chowaniec

Nastopajoči/Performance: Magdalena Chowaniec, Mzamo Nondlwana and Markus Steinkellner

Glasba/Music: Mermaid&Seafruit (Markus Steinkellner, Magdalena Chowaniec)

Besedila/Lyrics: Mermaid&Seafruit

Oblikovanje svetlobe/Lighting design: Joe Albrecht

Kostumografija in scenografija/Costumes and Set Design: Magdalena Chowaniec

Produkcija/Production: VierHochDrei

Koprodukcija/Coproduction: WUK Theater/Tanz.