Eksperimentalna predstava

2/12/2016 ob 19:00
Kino Šiška – Komuna
Prost vstop
FB dogodek>

Sodobna scenska umetnica in filozofinja Bara Kolenc in vizualni umetnik Atej Tutta sta letos s predstavo Metamorfoze 3º: Retorika gostovala na nemškem festivalu Theatertreffen, na katerem sta v okviru programa Stueckemarkt osvojila glavno nagrado. Na Co-festivalu se bosta predstavila z delom Retorika – Zasebne misli. »Serija performansov Retorika − Zasebne misli problematizira institucijo sodstva in pravne retorike v razmerju do odmerjene retorične funkcije, ki je znotraj sodnega aparata dodeljena posamezniku. Kot hrbtno plat te funkcije performansi izpostavljajo polje zasebnih misli. Preiskujejo posredne in neposredne učinke javnega govora na posameznikov tok (zavestnih in nezavednih) misli, obenem pa presprašujejo tudi možnosti vzvratnega učinkovanja singulariziranih retoričnih sledi na frontalno monološko strukturo institucije prava.«

»Retorika je večletni modularni projekt, ki se ukvarja s poljem jezika in komunikacije. V to polje vstopa skozi raziskavo, premislek in umetniško artikulacijo specifične veščine, ki jo je že Aristotel poimenoval umetnost prepričevanja,« zapišeta avtorja. Bara Kolenc s serijskim, modularnim scenskim delom, ki izhaja iz koreografskega polja, četudi so njegova različna uobličenja transteritorialna in s tem tudi transdisciplinarna, odpira vrsto vprašanj onstran formalnih koreografskih problemov. Ta se tičejo razmerja med zasebnim in javnim ter načini, kako se družbena protislovja manifestirajo v zasebnem in kako zasebno vstopa v različne javne diskurze. Lahko bi rekli, da jo zanimajo načini, kako različne človeške prezence razkrivajo nezadostnost polja družbenih reprezentacij.

V intervjuju za časnik Večer avtorica Metamorfoz pravi: »Koncept projekta Metamorfoze 1° − 5° je zastavljen tako, da se vseh pet predstav ukvarja z aktualnimi družbenimi vsebinami, ki pa vselej zajemajo neko splošno, transhistorično polje človeškega delovanja v navezavi na Ovidijeve Metamorfoze. Tokrat je bilo to polje jezika in komunikacije. Razdelava koncepta vsakega od petih delov prinaša oženje polja in konkretizacijo vsebine. Prvo oženje je bila odločitev za temo retorike, ki je eno od ključnih družbenih orodij, ki povezuje razne družbene diskurze. Skozi temo retorike je mogoče spregovoriti o aktualnih političnih vsebinah in vzpostavljati kritiko družbenih mehanizmov − medijev, monetarnih sistemov, pravnih sistemov, itd. Nadalje sva z Atejem Tutto, ki je na tej točki vstopil v projekt kot soavtor, iskala neko vsebino, ki bi še vedno splošno temo retorike bolj konkretizirala. Iskala sva osebnost, ki bi povezala sedanjost in zgodovino, Evropo in Slovenijo in ki bi prinašala neko napetost med osebno držo in družbeno ideologijo. Naletela sva na zgodbo dr. Ljube Prenner, ki je vse te napetosti dobesedno utelešala. To, kar naju je zanimalo, je bilo njeno delovanje znotraj pravne retorike v povezavi s političnim. In njena osebna drža, neomajna v razmerju s političnimi peripetijami, skozi katere je šla. Moram pa poudariti, da kljub temu, da črpa iz zgodbe dr. Ljube Prenner, predstava Metamorfoze 3°: Retorika ni dokumentarna. V vsebine, ki jih je prinesla njena zgodba, sva z Atejem Tutto vstopila na retoričen način. Vsaka resnica je v temelju konstrukt − iz resnične dr. Ljube Prenner, ki ne obstaja, je nastala ikona Dr. Love Prenner, ki obstaja, kolikor deluje v okviru projekta Retorika.«

Svoje nazore o odnosu filozofije in gledališča je strnila takole: »Ne verjamem v filozofsko gledališče. Gledališče je umetnost, ki ima drugačna pravila, drugačna orodja, drugačne učinke, drugačne možnosti od filozofije. Obe polji pa sta seveda izjemno močni − kolikor radikalno posegata v družbeno in presprašujeta polje vednosti, polje znanega in možnega. Verjamem pa v to, da je gledališče dobra platforma za konstruiranje realnosti in za preigravanje resnic. Prav zato, ker jih lahko povezuje z estetskim − s poljem čutnega in s poljem afekta. To je struktura performativnega. Gledališče ima izjemno moč, da angažira misel − kolikor zna izkoristiti svoj retorični kapital. V tem je gledališče politično.«

Video>

private-thoughts_ph_atej_tutta

Dr. Bara Kolenc je umetnica in filozofinja, ki deluje na področju scenskih in vizualnih umetnosti. Pod mentorstvom Mladena Dolarja je doktorirala na Oddelku za filozofijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani z delom Filozofski problem realnega in ponavljanja v gledališču 20. stoletja: dvojnik, lutka, maska. Njeno doktorsko delo je leta 2014 izšlo v knjigi Ponavljanje in uprizoritev: Kierkegaard, psihoanaliza, gledališče (Analecta). Njeno teoretsko delo se razvija v območju teoretske psihoanalize in strukturalizma ter teoretiziranja uprizoritev in umetnosti, povezanih s problemom ponavljanja. Bara Kolenc je avtorica številnih celovečernih predstav, solo performansov, performativnih aktov, instalacij, predavanj in t. i. uprizorjenih predavanj (lecture-performance), pri katerih je očitna njena zaznamovanost s področjem tistih koreografskih praks, ki stopajo izven svojih meja. Sodelovala je z umetniki, kot so Barbara Novakovič Kolenc, Diego de Brea, Iztok Kovač, Maja Delak, Andreja Rauch, Tomaž Štrucl idr., njeni stalni sodelavci pa so: Bojana Kunst, Atej Tutta, Matevž Kolenc, Irena Tomažin, Teja Reba, Loup Abramovici, Mitja Cerkvenik, Rado Jaušovec, Niel Barbisan, Manca Krnel, Stranič, Sandi Pavlin, Ana Hribar, Viktor Meglič, Gyula Cserepes in številni drugi umetniki. Je soustanoviteljica društva KUD Samosvoj (1999), ustanovna članica ter pobudnica kolektiva Treshold (2009) ter mednarodnega umetniškega in aktivističnega kolektiva O-jej/Eat-art Collective (2012), ki delujeta s stalnimi akcijami v stičnem območju performativnih in vizualnih umetnosti.

Atej Tutta je slovenski umetnik, ki živi in dela v Benetkah. Študiral je na
Accademia Di Belle Arti di Venezia. Leta 2006 je diplomiral na oddelku
Decorazione in v letu 2009 magistriral na oddelku Decorazione – Arte e
spazio pubblico. Od leta 2009 do leta 2014 je bil na Akademiji za likovno
umetnost v Benetkah zaposlen kot izredni profesor. Doslej je izvedel
številne umetniške in raziskovalne projekte. Kot so-kustos, oblikovalec
vizualnih komunikacij, koordinator in mentor je sodeloval pri postavitvi
različnih umetniških razstav, kot so Elaborare il lutto, Arte Orfana della
specie, For(w)art, Il prof Rodčenko, Fotografie dallo Vchutemas. Kot
vizualni umetniški vodja in video umetnik je sodeloval pri različnih
mednarodnih projektih, kot sta Divided God in Biti. Bil je tehnični
vodja projekta arTVision Live Art Channel, Jadranskega projekta IPA, v
Benetkah. Kot medmedijski umetnik, video režiser, fotograf, grafični
oblikovalec in scenograf od leta 2008 stalno sodeluje z umetnico in
filozofinjo Baro Kolenc. Je ustanovni član kolektiva Threshold.

Koncept in realizacija: Bara Kolenc, Atej Tutta
Sodelavci: Jernej Černalogar, Matevž Kolenc, Alja Lobnik, Matej Markovič, Sanja Nešković Peršin, Peter Pivar, Jošt Pengov-Taraniš, Rebeka Radovan, Jure Vlahovič
Produkcija: Kud Samosvoj
V sodelovanju z: Center urbane kulture Kino Šiška, MGML − Mestni Muzej Ljubljana, Kud Pozitiv, Fab Lab Venezia, Festival sodobnih idej Indigo − NO Fear, REPETITION/S: Performance and Philosophy in Ljubljana
Podpora: Mestna občina Ljubljana

Trajanje: 60 min